Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Nekdaj vidni član SDS v vikend zapor

Zaradi zlorabe položaja nekdaj vidnemu članu SDS Gregorju Jezi vikend zapor.
Gregor Jeza se je na vrh družbe Elektrooptika povzpel decembra 2012 v času druge vlade Janeza Janše. FOTO: Arhiv Dela
Gregor Jeza se je na vrh družbe Elektrooptika povzpel decembra 2012 v času druge vlade Janeza Janše. FOTO: Arhiv Dela
I. R.
18. 11. 2020 | 21:15
4:30
Gregor Jeza, nekdanji direktor družbe Elektrooptika, bi moral v skladu s pravnomočno sodbo za rešetkami odsedeti tri leta in deset mesecev zaradi oškodovanja državnega podjetja Elektrooptika za skoraj milijon evrov s pomočjo lažne izvršbe. A je vrhovno sodišče delno ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in mu namesto prisojene zaporne kazni izreklo dve leti in tri mesece tako imenovanega vikend zapora. Soobsojena Barbara Podlogar s svojo zahtevo na vrhovnem sodišču ni bila uspešna in bo morala v zapor za tri leta in štiri mesece.
Barbara Podlogar še v času, ko je bila prokuristka zloglasnega podjetja Orion. FOTO: Matej Družnik
Barbara Podlogar še v času, ko je bila prokuristka zloglasnega podjetja Orion. FOTO: Matej Družnik

Nekdanjega vidnega člana mariborske SDS so na ljubljanskem okrožnem sodišču marca pred tremi leti obsodili zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti na tri leta in deset mesecev zapora, Podlogarjevo (sicer nekdanjo prokuristko Oriona) pa za pomoč pri tem in pranje denarja na tri leta in štiri mesece ter ji naložili plačilo deset tisoč evrov denarne kazni. V skladu s sodbo sta dolžna Elektrooptiki nerazdelno z britansko družbo Atractor Project Management (ta je bila v preteklosti lastnica družbe Orion) plačati 932.336 evrov z obrestmi od maja 2013.

Po ugotovitvah sodišča je Jeza kot nekdanji direktor družbo Elektrooptika oškodoval za omenjeni znesek, ki naj bi bil z elektronskim rubežem neupravičeno nakazan na račun britanskega podjetja Atractor Project Management, pri tem pa mu je pomagala Podlogarjeva. Ta je prek mariborskega odvetnika Davida Šege vložila predlog za izvršbo, domnevni, pravzaprav izmišljeni dolg pa utemeljevala z lažnimi in ponarejenimi pogodbami o odkupu terjatev.

Ker Jeza ni preverjal pošte skoraj mesec dni in ni odgovoril na predlog za izvršbo, je sklep o izvršbi postal pravnomočen.
Denar je z računa Elektrooptike najprej stekel na Šegov fiduciarni račun v Avstriji. Zadržal je 14.000 evrov provizije, preostalih 918.287 evrov pa nakazal v Liechtenstein, kjer je Podlogarjeva odprla bančni račun. Dvignila je 58.000 evrov, preostanek pa nakazala na račun slamnatega podjetja Tacony Creek, odprt pri isti banki.


Da je bila odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča pravilna in zakonita, je junija lani presodilo višje sodišče in tako prvostopenjsko sodbo v tem delu potrdilo. Potrdilo je tudi oprostilno sodbo za Šego za pomoč pri zlorabi položaja. Je pa višje sodišče delno ugodilo pritožbi tožilstva in družbi Tacony Creek Ltd iz karibske države Sveti Vincencij in Grenadine s sedežem v Liechtensteinu odvzelo 140 delnic po ceni 30.000 švicarskih frankov ter 530 enot srebra, vrednih prav tako okrog 30.000 frankov.
 

Zaradi priznanja milejša kazen


Podlogarjeva je prisojeno kazen začela prestajati oktobra lani, a je vrhovno sodišče po tednu dni prestajanje kazni prekinilo, ko je pod drobnogled vzelo njeno zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz istega razloga je Jezi zadržalo začetek prestajanja zaporne kazni, kar je nakazovalo na to, da bi utegnilo sodbo razveljaviti. A se upanje obsojenih na drugačen razplet ni uresničilo. Se je pa vrhovno sodišče strinjalo z obrambo glede višine izrečene zaporne kazni Jezi.

S tem ko je sodišče Jezi po izvedenem dokaznem postopku izreklo strožjo kazensko sankcijo, kot jo je tožilstvo predlagalo v primeru priznanja krivde, ki jo je Jeza dejansko tudi priznal, a sodišče njegovega priznanja ni sprejelo, mu je kršilo pravico do enakosti pred zakonom oziroma pravico do enakega varstva pravic.


Opis dejanja v obtožbi je bil strukturiran tako, da okrožno sodišče ni moglo sprejeti njegovega priznanja krivde, a ta okoliščina, na katero Jeza ni imel vpliva, ne more biti razlog, da je bil postavljen v slabši položaj, kot bi bil, če bi sodišče sprejelo njegovo priznanje. Vrhovno sodišče mu je zato kazen znižalo na dve leti in tri mesece vikend zapora, kot je v primeru priznanja predlagalo tožilstvo.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine