Uživanje alkohola: kakovost naj gre gor, količina dol

Majda Debevc je glas razuma, ko govorimo o uživanju opojnih pijač. Kot sommelierka in poznavalka žganih pijač alkohola ne poskuša pregnati iz našega vsakdanjega življenja, kajti navsezadnje je to tudi del naše kulture, vendar vselej poudarja, da je pri teh pijačah pomembno, da gre količina navzdol, kakovost pa navzgor.
 

V enem od intervjujev ste dejali, da bi mladina, če se le ne bi hotela zgledovati po odraslih, najbržnajraje uživala marelični sok.

Seveda, ko smo mladi, imajo sadni sokovi za nas najboljši okus. Toda mladi hočejo biti frajerji, uživanje alkoholnih pijač ima v družbi status nekakšne iniciacije v odraslost. Če se že v mladih letih ne naučijo obvladati, je pogosto prepozno in bodo tudi v odrasli dobi alkohol zlorabljali.
 

Receptov pri tem najbrž ni, a vendarle: kakšna je po vašem mnenju prava vzgoja za pravo mero?

Vzgajamo vselej z zgledom. Mladi morajo že v družinskem okolju spoznati, da je uživanje alkoholnih pijač nekaj posebnega, da je namenjeno odraslim in zrelim ljudem in da alkohola ne smemo zlorabljati.
 

V Sloveniji se zdi, da je bil premik v zakonodaji tisti, ki je spremenil odnos do opijanja. Vi poudarjate, da zakonska prepoved ni prava pot v boju proti alkoholizmu.

Zakon je mrtva črka na papirju, če ne spremenimo družbenih norm, vrednot. Dokler bo frajer tisti, ki se na izletu napije cenene vodke, nismo na pravi poti. Najboljši in najučinkovitejši način boja proti zlorabi alkohola je izobraževanje mladih v slogu manj je več. Morajo pa seveda te vrednote spremljati tudi predpisi.
 

Kako se je po vaših izkušnjah kultura pitja spremenila v zadnjih, recimo, petdesetih letih? Še ne tako dolgo nazaj ni bilo nič nenavadnega, če se je nekdo, ki je spil nekaj kozarcev vina, usedel za volan.

Za mejnik lahko vzamemo drugo svetovno vojno. Ko se neko tako težko obdobje konča, so vsi, ki so preživeli, srečni in hočejo vse zdaj in v velikih količinah. Nadoknaditi hočejo izgubljeni čas. Mladi pa v vsakem primeru hočejo čim več vsega. V takih razmerah vedno pride najprej v ospredje količina, nato šele kakovost in premislek.
Pomemben premik, ki ga vidim v zadnjih letih, je že v tem, da ljudje, ki so pili alkohol, nekoč niso vozili avtomobila, ker so se bali kazni. Zdaj je vse več takih, ki – če pijejo – ne vozijo iz odgovornosti do drugih udeležencev prometu in navsezadnje do sebe. To je vrednota.
Pa še nekaj je: kultura pitja ni le to, koliko boš spil in kaj. To je del užitka. Ne pijemo zato, ker smo žejni ali da bi nas pogrelo, ampak gre za obred, tudi družabni dogodek. Deliti kozarec vina, piva ali viskija z nekom je prav tako vrednota.


 

Kaj je v teh dneh prava mera? Dogodkov je veliko, na njih tudi veliko ponudbe ...

Vsak mora sam pri sebi najti pravo mero in predvsem: manj in boljše, to je pomembno vselej, ne samo decembra. Ljubljana je krasna, toda na stojnicah imajo povsem enako – slabo – ponudbo, že ta kultura ni prava. Vse je podrejeno hitremu in lahkemu zaslužku. Vino je slabše kakovosti, podobno je z žganimi pijačami. Lahko bi sicer šli v gostilno na kozarec boljšega kuhanega vina, toda zdaj je december, želimo si ga spiti zunaj!
 

Zdaj je v modi kulinarika, del tega bi morala biti tudi pijača. Koliko sodobni chefi upoštevajo pomen pijače ob hrani?

Čedalje bolj, a še vedno se pogosto zgodi, da se ponudba hrane in pijače ne ujemata. Prav tako velikokrat opazim, da natakar in kuhar ne sodelujeta. Vrhunski chef mora zelo dobro poznati tudi pijačo. Pri tem ne mislim, da morajo biti to alkoholne pijače, to sploh ni nujno.
 

V zadnjih letih doživljamo vzpon butičnih destilarn, pogosto se tega lotevajo prav mladi zanesenjaki. Koliko to vpliva na kulturo pitja?

Vesela sem, ker se je zgodil ta premik. To je prava pot, kajti čim več bomo o tem govorili, tem bolj bo šla kakovost gor in količina dol. Vzporedno je seveda treba krepiti prave vrednote med mladimi. So pa žgane pijače stvar za sladokusce, tako da razvoj destilarn ne pomeni, da bomo nehali piti vino, pri nas ima to vendarle tradicijo.