Sindrom karpalnega kanala – kako si lahko pomagate

Raziskave kažejo, da delo z računalniško miško povzroča ergostres in preobremenitev, kar pa lahko dolgoročno vodi v nastanek sindroma karpalnega kanala. Pri tem se razvijejo kostno-mišična obolenja, ki največkrat prizadenejo roke in ramenski obroč. 

Splošno znano je, da je človekovo dobro počutje temelj za njegovo učinkovitost na delovnem mestu. Zato strokovnjaki iščejo nove metode za obvladovanje ergonomskega stresa in sindroma karpalnega kanala. Zaposleni, ki več ur dnevno delajo v prisilni drži, si lahko pomagajo z ergonomskimi pripomočki, s čimer si bodo pomagali do boljšega zdravja in počutja. 
 

Standardni potek zdravljenja bolnikov s sindromom karpalnega kanala

Glede na to, kako zelo je okvarjen mediani živec oz. na kakšni stopnji je utesnitvena nevropatija medianega živca, tradicionalna medicina uporablja različne tehnike zdravljenja. Pri začetnih oblikah zdravniki svetujejo:
-    počitek in sočasno rabo ustreznih opornic ter 
-    jemanje nesteroidnih antirevmatikov. 

Če bolezen napreduje, priporočajo operacijo, pri kateri kirurg v lokalni anesteziji prereže prečni karpalni ligament. Pri tem je treba opozoriti, da v večini primerov pacient še več mesecev po posegu čuti posledice. 

Raztezne vaje pripomorejo k sproščanju mišic in jih pri tem ne obremenjujejo. Kombinacija masaže in razteznih vaj pripomore h končnemu uspehu. Pacient lahko roko brez omejitev uporablja po približno enem do dveh mesecih po prestani operaciji. Vendar pa po posegu običajno izgubi del moči v roki, zato lahko začne pogosteje uporabljati drugo roko. Zaradi tega se poveča verjetnost za nastanek karpalnega sindroma tudi v tej roki. 
 

Kaj kažejo izsledki novih raziskav na področju karpalnega sindroma

Dosedanje raziskave so pokazale zmerno povezavo med uporabo računalniške miške in pojavnostjo simptomov sindroma zapestnega prehoda. Potrdile so tudi, da se možnosti nastanka sindroma in njegova intenzivnost povečajo, če smo delu z računalniško miško izpostavljeni dlje časa. Raziskave potrjujejo razvoj patofiziološkega mehanizma (bolezni in patoloških procesov pri človeku, ki se kažejo na motenih fizioloških in biokemičnih dogajanjih v telesu). Ta nastane zaradi čezmerne uporabe mišic med delom z računalnikom. 

To so raziskovali tudi v raziskavi Medicinske fakultete in Inštituta za fiziologijo Univerze v Ljubljani. Rezultati so pokazali, da delo, vezano na dolgotrajno uporabo računalniške miške, v nekaj letih povzroča opazne in moteče težave v zapestju. Te negativno vplivajo na učinkovitost in natančnost dela, delavci se spopadajo z bolečinami, zaradi česar delo doživljajo kot stresno. 

Rezultati raziskave kažejo tudi, da se z uporabo elektromasažne naprave Tobiar že po enem mesecu izboljša oksigenacija prstov na delovni in na kontralateralni roki, živčni impulz pa se hitreje prevaja po motorični veji n. medianusa. Prav tako so meritve pokazale, da se obseg giba v zapestju pri redni uporabi klinično preizkušenih terapevtskih pripomočkov, kot je Tobiar, izboljša, bolečine pa se zmanjšajo. Zaposleni so posledično pod manjšim stresom in zato učinkovitejši pri delu.