
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Presenetljivo je, da se zelo malo ljudi, pa tudi vlad, zaveda razsežnosti in pomena srebrne ekonomije,« ugotavlja dr. Boris Cizelj, predsednik Društva za ekonomijo znanja (DEZ). Slovenija se na tem področju srečuje z resnimi izzivi, ki terjajo ozaveščanje, krepitev politične volje in reorganizacijo družbe, to so pravi odgovori na podaljševanje življenja.
Samo družbe, ki bodo sposobne dovolj hitro in kakovostno odgovoriti na globalne demografske spremembe, bodo te lahko izkoristile za pospešen razvoj v korist vseh svojih članov, je prepričan dr. Cizelj. »Vrednost evropske srebrne ekonomije se je od leta 2015 do 2023 dvignila s 3700 na 6400 milijard evrov, dosegla je 32 odstotkov BDP v Evropski uniji. Z njo je povezanih 88 milijonov delovnih mest ali 38 odstotkov vseh. Globalna srebrna ekonomija je po obsegu tretja ekonomija na svetu, takoj za ZDA in Kitajsko.«
Starejši so v javnem mnenju še vedno prikazani kot skupina, ki je predvsem obremenitev in strošek za družbo. Podatki so sicer zelo različni, a v Franciji je na primer ekonomsko odvisnih samo šest odstotkov prebivalcev, starejših od 50 let, prispevajo pa več kot polovico k rasti dodane vrednosti in 30 odstotkov k rasti produktivnosti ter razpolagajo z večino prihrankov in bančnih depozitov.
Dr. Cizelj vidi eno glavnih težav v ukoreninjeni praksi upokojevanja s 65. letom, od česar so na primer na Japonskem in v ZDA odstopili že pred leti. Meni, da je pri upokojevanju v Sloveniji potrebna večja fleksibilnost. Med starejšimi od 65 let je v ZDA zaposlenih 20 odstotkov, na Japonskem je ta delež celo 23-odstoten. Na Japonskem so na primer pred petimi leti sprejeli zakon, ki odločitev o upokojitvi prepušča posameznemu zaposlenemu in delodajalcu.
Na Finskem se je delež zaposlenih seniorjev v desetletju od 1997 do 2007 dvignil za 23 odstotkov, kar pa se ni zgodilo po naključju, sprejeli so namreč približno 40 ustreznih ukrepov. Na Novi Zelandiji in Islandiji se je delež še zaposlenih starejših v tem času dvignil na več kot polovico, v Sloveniji pa ostaja na petih odstotkih, ugotavlja dr. Cizelj. Tudi ocena o potencialu starejših, ki kot aktivni lahko prispevajo k družbi, je v Sloveniji podpovprečna; po podatkih Eurobarometra je bil delež pozitivnih odgovorov v Sloveniji 45 odstotkov, v EU 65 odstotkov, na Finskem pa celo 74 odstotkov.
Po nedavno opravljeni anketi se v Sloveniji kar 80 odstotkov starejših zaposlenih ne počuti dobro v svojem delovnem okolju, na Finskem je na primer takšnih samo 20 odstotkov. Pri nas je Zujf seniorje skorajda nagnal s trga dela. »Tudi slovenska davčna zakonodaja ni naklonjena aktivnosti starejših. Izgubijo del prislužene pokojnine, obdavčenost honorarnih zaslužkov pa je med najvišjimi na svetu,« pravi dr. Cizelj.
Poskrbeti bi bilo treba za zakonske in davčne pogoje, ki bodo prijazni do ohranjanja aktivnosti in s tem integriranosti seniorjev. Pri delodajalcih in seniorjih samih pa je treba spodbuditi miselni premik, da je srebrna ekonomija dobrodošla za ene in druge in predvsem tudi koristna za celotno družbo, je prepričan dr. Cizelj.
Opaža, da še vedno obstaja zmotno prepričanje, da podaljšana aktivnost seniorjev omejuje možnosti zaposlovanja mladih, kar pa zanikajo podatki za države, kjer je srebrna ekonomija dobro razvita in dokazano prispeva h gospodarskemu in splošnemu napredku. Tu pa Slovenijo čaka ureditev številnih področij, od ustrezne pokojninske in davčne zakonodaje, dobro delujočega trga dela, podpore novim in malim podjetjem, sistema socialne zaščite do ustreznega zdravstva, izobraževanja in aktivne podpore medgeneracijskemu sodelovanju, meni dr. Cizelj.
starejših zaposlenih v Sloveniji se ne počuti dobro v svojem delovnem okolju
Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) deluje Skupina za razvoj srebrne ekonomije, v kateri ugotavljajo, da po Evropi kroži več konceptov srebrne ekonomije. Najbolj kratkovidni so tisti, ki vidijo starejše le kot potrošnike in »novo ekonomsko nišo« ali priložnost za kapital, da poveča svoje profite. Na SUTŽO si prizadevajo uveljaviti koncept srebrne ekonomije, ki naj upošteva vseživljenjsko izobraževanje ter neomejene možnosti delovanja in ustvarjanja starejših.
»Srebrna ekonomija zahteva celosten pristop, v katerem naj starejši sodelujejo s svojim izkustvenim znanjem, ki se je nabiralo v njihovih različnih vlogah na delovnem mestu in skozi življenje. Srebrna ekonomija mora podpirati razvoj dejavne starosti, pospešuje naj razvoj novih prožnih oblik učenja in delovanja starejših in omogoči, da družba upošteva sposobnosti, znanje in izkušnje starejših,« poudarjajo na SUTŽO.
Ljudje po vsem svetu živijo, delajo in se učijo dlje, treba je nadgraditi stare ideje o dolgoživosti, meni dr. Jože Gričar, zaslužni profesor, ki je zelo aktiven v Omrežju e-seniorji 55+. Opozarja na koristna sporočila v članku Imamo 30 dodatnih let: nov način razmišljanja o staranju (We Have 30 Extra Years: A New Way of Thinking About Aging) dr. Alexandra Gelfanda s Stanford Graduate School of Business. Govori o tem, da bodo mnogi morali ponovno razmisliti o svojih izobraževalnih, poklicnih in upokojitvenih poteh, organizacije pa o tem, kako zaposlujejo, zadržujejo in upravljajo zaposlene. To pa pomeni, da se bo treba spoprijeti z globoko zakoreninjenim starizmom.
Če bi živeli 80 ali 90 let in bili relativno dobrega zdravja, ni smiselno razmišljati, da bi se prenehali izobraževati ali da bi se morali upokojiti pri 65. letih. Linearni tristopenjski model »učiti se, zaslužiti, upokojiti se« je zastarel. Prebivalci, stari 65 let in več, so namreč bolj heterogena skupina kot katera koli druga. Starejši imajo lahko pomembno vlogo pri oblikovanju in trženju izdelkov in storitev za svoje vrstnike. Pri tem pa se bodo spremenila tudi delovna mesta. Starostno raznolike ekipe bodo na primer postale pogostejše. Raziskave kažejo, da večgeneracijske ekipe delujejo bolje in ustvarjajo močnejši nabor talentov.
Raziskave med drugim kažejo, da se predsodki, povezani s starostjo, zmanjšajo, ko ljudje razumejo, da starejši odrasli ne želijo ostati na delovnem mestu samo zato, ker uživajo v delu, temveč tudi zato, ker si mnogi z nizko pokojnino upokojitve ne morejo privoščiti. Rešitev je v izgradnji takšnega sveta, v katerem so ljudje vseh starosti lahko polno vključeni v delo, dom in širšo skupnost. To pa izboljša življenje v celotni družbi. Podjetja imajo lahko v tem procesu ključno vlogo, če znajo dolgoživost vključiti kot del svoje splošne strategije.
»V dolgoživi družbi je za razvijanje srebrne ekonomije pomembno, da imajo upokojenci priložnost delati še naprej, če zmorejo in želijo. Vrsta opozoril namreč nakazuje koristnost dodatnega dela zaradi pomanjkanja delovne sile z izkušnjami,« pravi dr. Gričar. Leta 2022 je bilo v Sloveniji med delovno aktivnimi prebivalci 1,4 odstotka starejših, kar je skoraj 13.000 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več.
starejših od 65 let je na Japonskem zaposlenih
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) velja, da se tistim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, od dneva njihove izpolnitve izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se na ta dan upokojili, vendar največ tri leta. Po treh letih se začne izplačevati 20 odstotkov starostne pokojnine, če so še vedno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas. Tako naj bi država spodbujala ljudi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, da še delajo. Po podatkih iz oktobra 2024 več kot 20.000 upravičencev poleg plače prejema še 40 oziroma 20 odstotkov pokojnine.
vprašanih v Sloveniji meni, da starejši lahko aktivno prispevajo k družbi, na Finskem jih je tako odgovorilo 74 %
V Omrežju e-seniorji 55+ si v okviru srebrne ekonomije prizadevajo za nedotakljivost pokojnine aktivnih seniorjev. Menijo, da je jemanje pokojnine osebi, ki še dela, kršenje človekovih pravic. Opozarjajo, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji ves čas od vzpostavitve sistema vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih, ki jih zakon izrecno dovoljuje.
Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2) je v institutu ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine določeno, da upokojenki ali upokojencu, ki dela dve uri na dan, vzamejo 25 odstotkov pokojnine, če dela štiri ure, mu je vzamejo polovico, če pa dela sedem ur na dan, dobi samo 12,5 odstotka pokojnine. Tako so prizadeti predvsem tisti, ki jim priznana pokojnina ne omogoča dostojnega življenja. »Tako se neposredno oškoduje upokojence in se jih odvrača oziroma se jim preprečuje, da bi še delali. Ta trend je tudi v nasprotju s prizadevanjem EU za zmanjšanje revščine med upokojenci,« meni dr. Gričar.
V zvezi s tem v Omrežju e-seniorji 55+ predlagajo spremembo predpisa, in sicer, da upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini. Ciljna skupina so upokojenci in tisti, ki se na upokojitev pripravljajo. Do zdaj je že 60 podpisnikov te pobude z različnih strokovnih področij in krajev po Sloveniji. Podpise še zbirajo, pobuda je objavljena na spletni strani Omrežja e-seniorji 55+.
Vabijo tudi k sodelovanju v raziskavi Evropske komisije, ki je usmerjena v problematiko diskriminacije na podlagi starosti. Vprašalnik, ki je na voljo tudi v slovenščini, na na spletni strani https://icfconsulting.qualtrics.com/CP/File.php?F=F_Tt1sfEjNXqH5kiy, je potrebno izpolniti do 9. februarja.
Komentarji