Vitamin D v središču pozornosti

Znano je, da so se že v daljni preteklosti uspešno uveljavljale zdravilske metode, kot je zdravljenje s sončno svetlobo in višinskim zrakom. Precej pozneje so ugotovili, kako omenjena naravna dejavnika, predvsem sončni UV-žarki, igrajo pomembno vlogo pri tem, da si naš organizem zagotovi nujno potrebno količino vitamina D.

Pred več kot devetimi desetletji, leta 1928, je nemški kemik za odkritje in razumevanje, kako vitamin D nastane in v telesu opravlja pomembne biološke funkcije ter predvsem preprečuje nastanek rahitisa, prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Glede rahitisa se še današnje starejše generacije spomnijo, kako so grozeče težke deformacije kosti zaradi primanjkljaja vitamina D pri otrocih preprečevali z ribjim oljem.

Dolgotrajno rutino nekoč edine znane in dosegljive preventivne zaščite otrok z ribjim oljem so sčasoma zamenjali sodobnejši pristopi in umaknila se je v pozabo. Danes je čedalje bolj očitno, da številnim ljudem v našem okolju precej, nekaterim pa tudi kritično primanjkuje tega vitamina, v svetu pa potekajo številne raziskave, da bi ugotovili, ali nadomeščanje vitamina D lahko zmanjša tudi tveganje v zvezi z okužbo s koronavirusom oziroma boleznijo covid-19.

Potrdili pa so že, da nadomeščanje vitamina D pri tistih, ki jim ga je prej znatno primanjkovalo, zmanjša pojavljanje okužb dihal, na primer sezonske gripe in drugih viroz.
 

Blagodejno sonce 

»Vitamin D3, to je holekalciferol, je v maščobah topni vitamin, ki se po aktivaciji v telesu spremeni v aktivni steroidni hormon D. Ta ima receptorje v praktično vseh celicah človeškega telesa in spodbuja prepisovanje več kot 200 različnih genov. Njegova osnovna naloga je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov, torej je ključen za zdravje kosti in mišic.

Vitamin D tvorimo v koži pod vplivom UV-žarkov B (UVB). Zadostuje, da izpostavimo kožo soncu od 10 do 15 minut vsak dan, seveda brez zaščitne kreme za sončenje. Svetla koža in koža mladega človeka učinkoviteje tvorita vitamin D kot temneje pigmentirana ali koža starejših. Z običajno prehrano dobimo samo 100 do 200 enot vitamina D na dan. Čez poletje lahko pridelamo precej vitamina D, če smo zunaj. Zaloge trajajo od nekaj tednov do dva meseca, potem poidejo. Zato imamo pozimi in zgodaj spomladi najnižje ravni vitamina D,« pojasnjuje endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer.

Kot še dodaja, je zato pomembno pozimi in spomladi, pa tudi poleti in jeseni, če nismo deležni dovolj sončne svetlobe, vitamin D nadomeščati. To je obvezno pri otrocih v prvem letu starosti, po novih priporočilih pa tudi pri starejših, pri bolnikih z osteoporozo in osteopenijo, pri vseh, ki jim ugotovijo pomanjkanje vitamina D, in pri starejših, pa tudi mlajših, če živijo pretežno v zaprtih prostorih. To še posebej velja za mnoge oskrbovance v domovih za starejše, pri katerih tudi v Sloveniji ugotavljajo hudo pomanjkanje vitamina D. V skupini z večjim tveganjem za pomanjkanje vitamina D so tudi nosečnice in zadnje čase najstniki.
 

Prikriti simptomi pomanjkanja vitamina D

Najpogostejši znaki in simptomi pomanjkanja vitamina D so po besedah dr. Marije Pfeifer tako splošni in »tihi«, ki jih lahko spregledamo, kar pa povečuje tveganje za poslabšanje stanja in nastanek resnejših težav oziroma bolezni. Ljudje lahko zaznavajo kronično utrjenost, včasih neznačilne kronične bolečine v mišicah, pozimi so manj odporni proti akutnim okužbam dihal, predvsem virusnim, starejši imajo lahko manjšo mineralno kostno gostoto, pogosteje padajo in tvegajo zlome.

Verjetno tudi pogosteje zbolijo za rakom. »Glede na velik delež prebivalstva s pomanjkanjem in hudim pomanjkanjem vitamina D bi ga morala pozimi uživati večina prebivalcev.« Po njenih besedah je neaktivna oblika vitamina D, ki je v večini pripravkov za nadomeščanje, varna, saj ima široko terapevtsko okno. Na splošno so priporočljivi odmerki 1000 i. e. (mednarodnih enot) na dan oziroma uživanje glede na zdravniška oziroma farmacevtska priporočila.