Kdo in zakaj je letos dobil Bloudkovo nagrado

Bloudkova nagrada je najvišje državno priznanje Republike Slovenije, ki jo od leta 1965 podeljuje Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za dosežke na področju športa. Imenovana so po velikem športnem delavcu in funkcionarju Stanku Bloudku. Poleg Bloudkovih nagrad, ki so najbolj cenjene, se podeljujejo tudi Bloudkove plakete.

ni podpisa

Stanko Bloudek, 1890 -1959

Kdor se hoče kdaj naučiti letati, se mora  najprej naučiti stati
in hoditi in tekati in plezati in plesati: letenja si ne priletaš …

Odbor
za podeljevanje
Bloudkovih priznanj

Predsednik odbora:
Miroslav Cerar

Člani odbora: Viktor Grošelj, Peter Kauzer, mag. Viktor Krevsel, Ivan Lukan, Petra Majdič, dr. Rajko Šugman Katarina, Venturini Rudi Zavrl
 

Bloudkove nagrade za leto 2016

•  Gabriel GROS,  za izjemen prispevek k razvoju  slovenskega športa

•  Srečko KATANEC,  za izjemen prispevek k razvoju  slovenskega športa

•  Martin STEINER,  za življenjsko delo v športu

•  Tina TRSTENJAK,  za izjemen športni dosežek

Bloudkove plakete za leto 2016

•  Rudolf BREGAR, za življenjsko delo v športu

•  Vesna  FABJAN, za pomemben tekmovalni dosežek

•  Janja GARNBRET,  za pomemben tekmovalni dosežek

•  Janez Ivan HAFNER, za življenjsko delo v športu

•  Stanko KERČMAR,  za življenjsko delo v športu

•  dr. Tomi PARTL,  za življenjsko delo v športu

•  Veselka PEVEC,  za pomemben tekmovalni dosežek

•  Domen ŠKOFIC,  za pomemben tekmovalni dosežek

•  Anamari Klementina VELENŠEK,  za pomemben tekmovalni dosežek

•  Igor ŽELJEZNOV, za življenjsko delo v športu

Poročilo  predsednika Bloudkovega odbora, Miroslava Cerarja

Leto 2016 je bilo olimpijsko  leto. Poletne olimpijske  in paraolimpijske   igre v Riu de Janeiru so bile cilj milijonov športnic in športnikov ter ljudi, ki delujejo v športu. Za nekaj  več kot 10.000 nastopajočih je bilo  na voljo le približno 300  kompletov medalj. Tudi pri Bloudkovih  priznanjih je kandidatov  podobno kot na olimpijskih igrah  mnogo, mnogo več, kot je na koncu srečnih nagrajencev. Olimpijsko leto  je za Bloudkov odbor pomenilo napoved izjemno težkega dela. Zelo uravnotežena in z izkušnjami bogata zasedba Bloudkovega  odbora  je tudi tokrat poskrbela  za poglobljeno in pozitivno  obravnavo predlogov, ki je prek strpne razprave, kljub letošnji zares  izjemni  konkurenci, pripeljala do  odločitve o izbranih prejemnikih Bloudkovih priznanj za leto 2016.

Do razpisnega roka, 16. decembra 2016, je prispelo  skupno 67 vlog za 50 posameznih nominirancev,  torej  posameznikov, ekip, društev oziroma klubov, kar je za 10 vlog manj, nominirancev  pa je bilo enako kot leto prej. Skupno je bilo kar 85 predlagateljev, posameznikov ali organizacij. Za nagrado  je bilo predlaganih skupno 27 kandidatov, od tega je bilo največ, 11, predlaganih za življenjsko delo, 4 za izjemen dosežek v športu in 9 za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa. Za Bloudkovo plaketo je bilo 26 nominirancev, kar pomeni, da je bilo razmerje med nagradami in plaketami prvič izenačeno. Pri plaketah so prevladovali predlogi za pomemben športni rezultat, kar 15, za prispevek k razvoju  športa 5 in življenjsko delo 7. Razmerje predlogov med spoloma je bilo kar 35 : 9 v korist moških, drugo so bile ekipe ali organizacije. Zanimivo pa je tudi, da v zadnjih letih noben pred- log  ni prispel po  pretečenem  razpisnem roku  in da  po  številu  predloženih vlog prevladuje osrednjeslovenska regija, sledijo ji Štajerska, Gorenjska in nato Primor- ska in Prekmurje. Odbor je ugotovil, da  so vloge prispele iz 24 krajev po  Sloveniji in da  ni nobenega predloga iz Maribora in Jesenic, nekoč trdnjavi  slovenskega športa.

Nagrade in priznanja, ki jih podeljujemo nocoj, so namenjene Bloudkovim nasled- nikom,  ljudem, ki so podobno kot Stanko Bloudek svoje  življenje  posvetili športu z veliko  začetnico, ki so  doumeli, da  je  šport lahko  tudi  osebna sreča in zado- voljstvo. Da ni vse v denarju in medaljah. Nemara je dandanes pravilna izbira še pomembnejša, saj živimo v časih,  ko sta svet in z njim tudi  športno gibanje na ve- likih preizkušnjah, še posebej etičnosti in moralnosti ter iskanja  vizije razvoja  v pri- hodnje. Prepričan sem,  da so izbrani pravi ljudje. Za njimi stojijo mnogi, ki ne bodo nikoli dobili  javne  pohvale; zanje  je največje priznanje, da  jim sledi  veliko število ljudi, ki so jih pritegnili v športno dogajanje, jih spodbudili, da v športu najdejo vse, zaradi česar je privlačen, ko mami, ko zahteva, a tudi daje.

Zato  bi  se  rad  zahvalil  ne  le današnjim nagrajencem, temveč vsem  športnikom,
pedagogom, trenerjem in športnim delavcem ter športnim organizatorjem. Zahvala  gre,  seveda, tudi članom Odbora za podelitev Bloudkovih priznanj. Vsem pa želim še obilo  uspehov!

Miroslav Cerar
Predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj

Obrazložitve za dobitnike
Bloudkovih nagrad za leto 2016

ni podpisa

Gabriel Gros
Kranj, rojen 13. septembra 1961

Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa
Predlagatelji: Aleš Guček, dr. Herman Berčič, izr. prof. v pokoju, in Smučarska zveza  Slovenije

Smučarskih skokov  ali poletov si ne  moremo predstavljati brez  Gabriela »Jelka« Grosa. Kot reprezentančni trener smučarskih skokov  je sodeloval z več  generaci- jami, saj njegovi začetki  segajo že v čas Primoža  Ulage, Mirana Tepeša, Matjaža De- beljaka, Francija Petka in Gorana Janusa. Pod njegovim vodstvom je Primož Peterka dvakrat osvojil naslov zmagovalca svetovnega pokala. Gros se je odlično znašel tudi v vlogi direktorja Centra šolskih in obšolskih dejavnosti in s tem bistveno vplival na poslanstvo navedene ustanove. Tudi med vodenjem centra je bil ves čas  aktivno vključen v smučarske skoke ? in sicer kot član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi, občasno kot tehnični delegat oziroma član  žirije na nekaterih tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih in poletih, večkrat pa tudi kot strokovni športni komentator smučarskih skokov  in poletov na TV Sloveni- ja. Grosu lahko  pripišemo še velike zasluge pri pripravi načrta in izvedbe gradnje Zavoda za šport RS Planica,  ki ga vodi od leta 2009 in s čimer  mu je uspelo Planico znova postaviti na zemljevid sveta.

ni podpisa

Srečko Katanec
Ljubljana, rojen 16. julija 1963
Foto: NZS/Ekipa24.si

Za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa
Predlagatelji: Tomislav  Levovnik, Akademska športna zveza  Olimpija Ljubljana in
Nogometna zveza  Slovenije

Srečko Katanec je nogometno kariero začel  pri sedmih letih  pri NK Ljubljana,  od koder je leta 1981 prestopil v NK Olimpija. V 80. letih preteklega tisočletja je nas- topal v dresu ljubljanske Olimpije, prav tako zagrebškega Dinama in beograjskega Partizana, s katerim je leta  1987 osvojil  naslov  državnega prvaka. Kot uveljavljen član državne reprezentance je prestopil v nemški Stuttgart in se z njim uvrstil v finale Pokala  UEFA. V dresu italijanske Sampdorie pa je osvojil Pokal pokalnih zmagoval- cev in se uvrstil tudi v finale UEFA Lige prvakov. Za jugoslovansko reprezentanco je bil nepogrešljiv člen (1984 je nastopil na Olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojil bronasto  medaljo), medtem  ko je zaradi poškodbe  v slovenskem dresu odigral zgolj pet  tekem. Kmalu po koncu igralske kariere je Srečko Katanec začel trenersko pot. Leta 1998 je postal selektor slovenske reprezentance  in z njo dosegel  zgo- dovinske uspehe, saj mu jo je uspelo popeljati  na evropsko prvenstvo leta 2000 v Belgiji in na Nizozemskem ter na svetovno prvenstvo na Japonskem in Južni Koreji. Po nekajletnem delovanju v tujini je Srečko Katanec konec leta  2012 drugič pre- vzel vodenje slovenske reprezentance in se leta 2015 uvrstil v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo v Franciji. Še danes slovi kot velik športnik, ki spoštuje pozitivne vrednote športa in je lahko vzor številnim nogometašem, trener- jem in športnim navdušencem.

ni podpisa

Martin Steiner
Šentjur, rojen 19. oktobra 1943
Foto: Ekipa SN

Za življenjsko delo v športu
Predlagatelji: dr. Marjan  Hudej in drugi

Martin Steiner je začel trenirati in tekmovati že kot gimnazijec. Bil je uspešen tekač na srednje proge, predvsem na 800- in 1500-metrski razdalji, kar dokazujejo na- slovi: jugoslovanski in večkratni slovenski prvak  ter  mladinski balkanski prvak  na
800  in 1500 m. Po končani tekmovalni karieri  je v letih 1968–1970 delal  kot učitelj telesne vzgoje na  ŠCBK v Celju  in atletski  trener pri AD Kladivar  v Celju.  V letih
1971–1975 je bil trener in pozneje še strokovni vodja AK Velenje, s katerim je dose- gal zavidljive atletske in organizacijske rezultate. Ko je bil neprofesionalni  direk- tor NK Rudar,  je velenjski  nogometni klub  dosegel svoj največji  uspeh – osvojitev slovenskega nogometnega pokala. Martin Steiner je bil med drugim  nacionalni trener za srednje in dolge proge pri Atletski zvezi Slovenije (AZS), član strokovnega sveta  AZS in UP AZS, tehnični direktor AZS in vodja  slovenske atletske reprezen- tance na vseh velikih tekmovanjih (olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva v dvorani in na prostem, v vseh starostnih kategorijah). Za svoje delo v športu je med drugim prejel zlati plaketi AZS in ŠZ Velenje za življenjsko delo ter najvišje občinsko priznanje – grb  mestne občine Velenje.  Letos bo  minilo že 60 let, odkar je Steiner začel svoje življenjsko poslanstvo v športu. Še vedno je aktiven kot podpredsednik in član sveta  trenerjev Atletskega kluba Velenje in podpredsednik Fundacije za šport.

ni podpisa

Tina Trstenjak
Celje, rojena 24. avgusta 1990
Foto: Aleš Fevžer

Za izjemen  športni dosežek
Predlagatelj: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Tina Trstenjak je še ena uspešna judoistka, ki trenira pod vodstvom Marjana Fab- jana  oziroma njegovega kluba  Judo klub  Z’ dežele Sankaku Celje.  Prvih korakov tega borilnega športa jo je naučila že klubska kolegica Urška Žolnir, da se je začela z njim ukvarjati, pa gredo zasluge tudi njeni babici. Tina, ki tekmuje v kategoriji do
63 kg, je v mednarodni konkurenci nase opozorila leta  2013, ko je na evropskem prvenstvu v Budimpešti osvojila bronasto medaljo. Čez eno leto si je izbojevala na- slov evropske podprvakinje in osvojila še bronasto medaljo na svetovnem prvenst- vu v Čeljabinsku. Uspehi so se samo še vrstili. Leta 2015 je osvojila srebrno medaljo na  evropskih igrah  (Baku) in naslov  svetovne prvakinje (Astana),  2016 pa  še  nas- lov evropske prvakinje (Kazan). Na poletnih olimpijskih igrah  Rio de Janeiro 2016 pa  je Trstenjakova premagala Francozinjo Crarisso Agbegneonu  in postala nova olimpijska zmagovalka v kategoriji do  63 kg. Zatem je 3. decembra 2016 na tekmi svetovnega pokala za veliko nagrado Japonske v Tokiu osvojila bronasto medaljo. Celjanka je z vsemi uspehi dokazala, da je res številka ena v svoji kategoriji.

Obrazložitve za dobitnike

Bloudkovih plaket za leto 2016

ni podpisa

Rudolf Bregar
Ljubljana, rojen 16. februarja 1962

Za življenjsko delo  v športu
Predlagatelji: Občina Šmartno pri Litiji, Občina Litija in Občina Trebnje

Rudolf  Bregar je  organizator množične mednarodne  pohodniške prireditve Popotovanje po  Levstikovi  poti,  ki je leta  2016 praznovala že  30  let  neprekinje- nega izvajanja.  Mednarodna pohodniška pot  je, kot izpričuje tudi  delo Frana  Lev- stika  Popotovanje od  Litije do  Čateža, kulturno-zgodovinska pot  in velja  za eno najpomembnejših pohodniških prireditev v Sloveniji  in Evropi.  V vseh  letih  se  je pohoda, v organizaciji Bregarja s sodelavci, udeležilo najmanj 250.000 pohod- nikov.  Pri tem  je dogodek obogatil z raznovrstno turistično ponudbo,  kulturnim dogajanjem ob  poti  in  koncem v Čatežu. Bregarju je  s  tem  projektom uspelo združiti  šport oziroma pohodništvo s kulturo in dokazati, da  je hoja  kot oblika  re- kreacije ne brezglavo tekanje po  naravi, temveč gre za nove  načine ozaveščanja o pomenu ohranjanja kulturne in naravne dediščine.

ni podpisa

Vesna Fabjan
Kranj, rojena 13. marca 1985
Foto: Arhiv SZS

Za pomemben tekmovalni dosežek
Predlagatelj: Smučarska zveza  Slovenije

Olimpijska medalja so  sanje vsakega športnika in te  so  se  uresničile smučarski tekačici Vesni Fabjan, ko je na olimpijskih igrah  v Sočiju leta 2014 osvojila bronasto medaljo. Fabjanova je za Slovenijo nastopila že na  olimpijskih igrah  leta  2006 v Torinu in 2010 v Vancouvru, in sicer v šprintu in ekipni  tekmi, a ni imela večje sreče. Trud ji je bil dokončno poplačan leta 2016. Takrat je že v kvalifikacijah tekla odlično in bila  četrta, v finale  pa  se  je uvrstila  kot  edina Slovenka in ubranila slovensko bronasto medaljo izpred štirih  let,  ko  jo je osvojila  Petra Majdič.  Fabjanova ima v svoji karieri  še dve  zmagi  v svetovnem pokalu v Rusiji, doseženi v prosti tehniki šprinta. Dobro pa je začela tudi v letu 2017, saj je zasedla šesto mesto v Dobbiacu na sprinterskem vikendu tekem svetovnega pokala.

ni podpisa

Janja Garnbret
Slovenj Gradec, rojena 12. marca 1999
Foto: Stanko Gruden

Za pomemben tekmovalni  dosežek
Predlagatelja: Planinska zveza  Slovenije in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Janja Garnbret je že kot deklica rada plezala po omarah, mizah in drevesih, zato so jo starši vpisali v lokalni plezalni klub, v katerem je skozi igro spoznavala to športno disciplino. Hobi  je kmalu  prerasel v strast  in neizmerno željo  preplezati vse  bolj zahtevne smeri. Danes se lahko pohvali z naslovom evropske mladinske prvakinje v težavnostnem in balvanskem plezanju leta 2013 in 2014, naslovom svetovne mla- dinske prvakinje v težavnostnem plezanju leta 2014 in številnimi  državnimi naslovi v posameznih starostnih skupinah. Naša obetavna športna plezalka je na svojem prvem svetovnem prvenstvu v članski konkurenci v Parizu leta 2016 osvojila naslov svetovne prvakinje. S svojimi dosežki je komaj polnoletna Janja Garnbret pokazala, da se ji je uspelo povzpeti na sam vrh profesionalnih  športnih plezalcev sveta.

ni podpisa

Janez Ivan Hafner
Suha  pri Škofji Loki, rojen 16. novembra 1936
 

Za življenjsko delo  v športu
Predlagatelja: Športna zveza  Škofja Loka in Zavod za šport Škofja Loka

Ivan Hafner,  po  izobrazbi diplomirani metalurg, se je s športom srečal že prva  leta po 2. svetovni vojni. Pomemben mejnik v njem so bila dijaška leta na Škofjeloški gimnaziji, na kateri so že leta 1953 igrali košarko, pozneje je postal član prve  ekipe loških košarkarjev. Igral je vse do leta 1960, ko so tekmovali v 2. republiški  ligi. Nato se je posvetil trenerski poti, skoraj 10 let pa je bil predsednik  košarkarskega kluba  v Škofji Loki. V letih 1983 — 1994 je bil predsednik ZTKO Škofja Loka, pozneje t. i. Športne zveze  Škofja Loka. V tej vodilni  funkciji je bil zelo  zaslužen, da  je bilo zgrajenih in obnovljenih največ športnih objektov v vsej zgodovini škofjeloškega športa. Hafner pa je bil  aktiven tudi  ob  upokojitvi.  Prevzel je vodenje  športne sekcije Društva  upokojencev, ki ji je s pomočjo njegove angažiranosti leta  2014 uspelo dobiti plaketo za najuspešnejšo društvo na Gorenjskem. Hafner je bil v vseh preteklih letih  ob  funkcijah v športu aktiven  športnik  —    v namiznem tenisu, stre- ljanju,  kegljanju, alpskem smučanju, smučarskem teku  in plavanju. Zadnji  naslov najboljšega igralca namiznega tenisa v Sloveniji v kategoriji nad 75 let je osvojil še v sezoni 2014/2015.

ni podpisa

Stanko Kerčmar
Murska Sobota, rojen 21. marca 1954

Za življenjsko delo  v športu
Predlagatelji: Slovensko združenje mednarodnih iger  šolarjev, Zveza Romov
Slovenije, Zveza za hokej na travi Slovenije in Mestna občina Murska  Sobota

Stanko Kerčmar ne prihaja iz vrst športnikov, a je kljub temu njegova poklicna pot zapisana športu. Kar 29 let je predsedoval  Športni zvezi Murska Sobota, aktiven je bil tudi  v Slovenskemu združenju mednarodnih iger  šolarjev, kjer je bil izvoljen tudi za podpredsednika tega gibanja. Vrsto let je sodeloval z romskimi športnimi društvi: sodelovanje z OOZSM  Pušča  in taborniki Zeleni  hrast  Pušča, pomoč pri klubu malega nogometa Pušča in strelske družine Ali Kardoš, predsednik NK Pušča, in tudi  kot član komisije pri Zvezi Romov  Slovenije za izbor  romskega športnika in ekipe leta.  Stanko Kerčmar  je deloval v dobro hokeja na  travi, in sicer  je bil en mandat predsednik Zveze  za hokej  na  travi  Slovenije, aktiven  član  pri  organiza- ciji mednarodnih tekmovanj, predvsem pa  aktivno  vključen  v slovensko hokejsko dogajanje. Poleg številnih priznanj je leta 2015 od Olimpijskega komiteja Slovenije prejel plaketo za življenjsko delo.

ni podpisa

Dr. Tomi Partl
Mače  pri Bistrici v Rožu (Avstrija), rojen 13. marca 1947
 

Za življenjsko delo v športu
Predlagatelj: Slovenska športna zveza  (SŠZ) na avstrijskem Koroškem

Dr. Tomi Partl je več desetletij bistveno prispeval k vsestranskemu razvoju  sloven- skega športa na avstrijskem Koroškem, še posebno v nogometu. Sprva kot aktiven nogometaš, nato pa je pri rosnih 25 letih prevzel predsedniško mesto v zamejskem športnem društvu Šentjanž v Rožu in ga  vodil  kar 41 let. Pod  njegovim predsed- stvom  je društvo slovelo po odmevnih mednarodnih uspehih v alpskem smučanju. Dr. Partl je bil tudi dolgoletni funkcionar nogometne zveze na avstrijskem Koroškem, katere podpredsednik in nato predsednik je bil od leta 1996 do 2008. Bil je dolgo- letni član zveznega predstojništva, predsedstva in pred tem  še član in predsednik pravnega  senata  Avstrijske nogometne zveze.  Od  leta  1992 je član  disciplinske komisije Evropske nogometne  zveze  (UEFA) in od  leta  2006 tudi  predsednik te športno-pravne  ustanove. Pred upokojitvijo je bil sodnik na dvojezičnem sodišču v Borovljah. Dr. Tomi Partl, po poklicu sodnik in pravnik, si je s svojim delom zago- tovil trajno mesto med najbolj priznanimi osebnostmi med koroškimi Slovenci in avstrijske Koroške.

ni podpisa

Veselka  Pevec
Knin (Hrvaška), rojena 19. julija 1965
Foto: Vid Ponikvar / Sportida

Za pomemben tekmovalni  dosežek
Predlagatelja: Zveza za šport invalidov Slovenije – Para  olimpijski komite
(ZŠIS – POK) in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Veselka  Pevec je po  težki življenjski izkušnji - od  18. leta  je prikovana na invalidski voziček,  svojo  novo  pot  našla  v športu. Z neizmerno voljo, trdim  delom in preda- nostjo, ki jo vodijo  tudi  skozi življenje,  se  je lotila treningov z zračno puško. Leta
2012 je postala članica državne reprezentance in začela nizati lepe uspehe. Leta
2014 je postala svetovna prvakinja v neolimpijski disciplini  padajoče tarče in na istem tekmovanju dosegla tudi kvoto za nastop na paraolimpijskih  igrah v Riu de Janeiru. Na tekmah svetovnega pokala se  je uvrščala v finale  in se  tako  umestila v svetovni strelski  vrh. Jeseni 2015 pa  so se  ji začele pojavljati težave z vidom in rezultati so bili daleč od  tistih, ki jih je bila sposobna osvojiti. S pomočjo tehnične rešitve ji je pred nastopom v Riu de Janeiru uspelo ujeti pravo formo. Pevčeva je na svojih prvih paraolimpijskih igrah  leta 2016 z zračno puško stoje v disciplini  R4 osvojila  zlato paraolimpijsko medaljo. V tako  številni moški  in ženski  konkurenci je bil to fantastičen uspeh za njo, njeno trenerko Polono in predvsem slovenski šport, ki so nam ga zavidale številne strelske velesile.

ni podpisa

Domen Škofic
Ljubljana, rojen 11. aprila 1994

Za pomemben tekmovalni dosežek
Predlagatelj: Planinska zveza  Slovenije

Domen Škofic je že kot  mlad  tekmovalec kazal izjemen talent za plezanje. Po te- kmovanjih v najnižjih  kategorijah je leta  2009 zmagal v skupnem seštevku evrop- skega mladinskega pokala in postal svetovni mladinski podprvak. Čez leto  dni je pri petnajstih letih preplezal smer 9a in postal eden najmlajših plezalcev na svetu, ki mu je to uspelo.  Njegova športna pot pa je šla še naprej navzgor. Leta 2014 je kar trikrat  stal na zmagovalnih stopničkah in samo enkrat ni bil v finalu svetovne- ga  pokala v težavnosti. S svetovnega prvenstva se  je  vrnil s četrtim mestom, v skupnem seštevku kombinacije svetovnega pokala si je priboril  bronasto medaljo. V sezoni 2015 je Radovljičan osvojil  prvo  zmago v svetovnem pokalu v Puursu v Belgiji, s preplezanimi  vsemi štirimi “vrhovi”. Leta 2016 pa je Domnu uspelo tisto, kar v Sloveniji ni uspelo še nobenemu  tekmovalcu v športnem  plezanju. S tremi zmagami svetovnega pokala je na koncu osvojil 1. mesto in naslov skupnega zma- govalca svetovnega pokala v težavnosti.

ni podpisa

Anamari Klementina  Velenšek
Celje, rojena 15. maja 1991

Za pomemben tekmovalni  dosežek
Predlagatelj: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez

Anamari Klementina Velenšek se z judom ukvarja že 14 let. Tako kot drugi uspešni slovenski judoisti je tudi  ona  članica Judo kluba  Z’dežele Sankaku Celje. Tekmuje v kategoriji  do 78 kg, kamor je prestopila  leta 2010. Dosegla je nekaj vidnejših rezultatov na  mednarodni in državni  ravni  v kategoriji mladink, mlajših  članic  in članic. Osvojila  je tri medalje na evropskih prvenstvih, od tega dve  bronasti in eno srebrno. Ima pa tudi srebrno medaljo s svetovnega mladinskega prvenstva, ki je bilo leta 2010 v Maroku. Do zdaj je zmagala na dveh grand prixih in treh svetovnih pokalih,  za Slovenijo  pa je nastopila  na poletnih  olimpijskih  igrah  leta 2012 v Londonu. Svoj največji  dosežek je Celjanka dosegla na poletnih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru leta 2016, ko je v kategoriji  do 78 kg, kljub poškodbam  kolena, osvojila bronasto olimpijsko medaljo.

ni podpisa

Igor Željeznov
Ljubljana, rojen 15. februarja 1960

Za življenjsko delo  v športu
Predlagatelj: Odbojkarsko društvo Krim

Igor Željeznov je bil vedno športnik z dušo in telesom. Rad se je preizkusil v vseh panogah, a najbolj sta  mu  življenje  zaznamovala smučanje in odbojka. V sledn- ji je bil aktiven  že  leta  1982, ko  je prevzel vodenje odbojkarske  sekcije Društva Partizan Vič. Od  istega leta  je bil pri klubu  (pozneje t. i. OD Krim) trener različnih odbojkarskih  selekcij in vodja strokovnega sveta omenjenega  društva. Leta 1994 je ustanovil Odbojkarsko šolo  za deklice, s čimer  je bistveno prispeval k razvoju športa. Priljubljenost odbojke je v Ljubljani z Odbojkarsko šolo  dosegla zavidljivo raven med kolektivnimi športi v osnovnih šolah. Aktivno je sodeloval tudi v slovenski odbojkarski šoli v okviru OZS. Od  2006 do  2011 je strokovno vodil delo profesio- nalnega trenerja za odbojko v okviru  OD Krim in sodeloval z vodstvi  ljubljanskih osnovnih šol kot koordinator dela profesionalnega  trenerja. Med letoma 2006 in
2008 je bil trener moške članske ekipe OK Brezovica. Ves ta čas je aktivno  sodelo- val pri organizaciji različnih odbojkarskih prireditev. Željeznov je imel odbojko rad. Prav tako je rad poučeval otroke in njihovo energijo usmerjal v športne aktivnosti, a žal ga je nazadnje ustavila  bolezen.

Kdor se hoče  kdaj naučiti letati, se mora najprej naučiti stati in hoditi  in
tekati  in plezati in plesati: letenja si ne priletaš …