Zahvala raziskovalcem, tokrat s filmom

Če kaj, potem je v času krize zaradi koronavirusa zacvetela znanstvenoraziskovalna dejavnost ali pa je vsaj veliko bolj na očeh javnosti. Zato se zdi primerno, da se kljub ukrepom za zajezitev epidemije poklonimo najuspešnejšim raziskovalcem s podelitvijo Zoisovih in Puhovih nagrad. Tokrat ne z objemi in rokovanji, ampak prek filma, ki ga RTV Slovenija predvaja danes ob osmi uri zvečer.

Zoisove nagrade in priznanja s področja vseh znanstvenih ved se podeljujejo raziskovalkam in raziskovalcem, ki z dosežki prispevajo k razvoju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti. Od leta 2005 podeljujemo tudi Puhova priznanja ter od leta 2018 Puhove nagrade za izume in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso.

Dve glavni Zoisovi nagradi

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela dr. Stanislav Pejovnik in dr. Tamara Lah Turnšek. Dr. Stane Pejovnik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je več kot trideset let tesno povezan z znanostjo in inženirstvom materialov. Na začetku kariere je proučeval tehnologije zgoščevanja in utrjevanja keramičnih materialov, pozneje se je preusmeril v raziskave lastnosti materialov za kemijske izvore električne energije, kot so litijeve baterije. Med drugim je bil direktor Kemijskega inštituta, dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in rektor Univerze v Ljubljani, redni član Svetovne akademije znanosti in umetnosti, ima pa tudi častni doktorat Univerze Clarkson v ZDA.

Dr. Tamara Lah Turnšek je raziskovalno delo posvetila proučevanju molekularnih mehanizmov, ki vodijo do nastanka in napredovanja malignih bolezni. Bila je med prvimi, ki so dokazali pomembno vlogo proteoliznih encimov pri raku, predava na domačih in tujih univerzah, bila pa je tudi dolgoletna direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo.


 

Še kopica vrhunskih dosežkov

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke je odbor podelil vodji Odseka za elektronsko keramiko na IJS dr. Barbari Malič za raziskave elektrokaloričnih keramičnih materialov, direktorju Kemijskega inštituta dr. Gregorju Anderluhu za dosežke na področju biokemije in molekularne biologije, raziskovalcem in predavateljem na Univerzi Nova Gorica in IJS dr. Andreju Filipčiču, dr. Samu Staniču in dr. Marku Zavrtaniku za raziskave kozmičnih delcev ekstremnih energij in dr. Kozmi Ahačiču z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU za raziskovanje slovenskega jezika in inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov.

Zoisovo priznanje so prejeli dr. Katarina Čufar za raziskave dendrokronologije in znanosti o lesu, dr. Boris Kryštufek za raziskave biodiverzitete sesalcev, dr. Lara Lusa za raziskave metodologije medicinske statistike, dr. Samo Kralj za dosežke na področju fizike mehke snovi in dr. Miha Škerlavaj za prispevek k svetovni znanosti na področju razumevanja ravnanja z znanjem in inovativnostjo.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel predstojnik Laboratorija za mikroelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko UL dr. Janez Trontelj, Puhovo nagrado za vrhunske dosežke dr. Janko Petrovčič za razvoj inovativnih elektronskih sistemov, Puhovo priznanje pa dr. Darko Goričanec za inovativno tehnologijo povečanja izkoristka primarnega goriva za potrebe visokotemperaturnega ogrevanja.

Priznanje ambasador znanosti gre letos v roke dr. Boštjana Kobeta, ki je redni profesor za področje strukturne biologije na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji in član Avstralske akademije znanosti.