Zadnji v programu Surveyorjev, ki so pristajali na Luni

Surveyor 7 je bil peto plovilo pod tem imenom, ki so uspešno pristala na Luni (Surveyor 2 in 4 sta strmoglavila). Program je bil namenjen preučevanju površja, preden se nanj podajo astronavti. Do leta 1968 so že uspešno dognali, da je človeška odprava možna, tako so sedmici dali nekoliko drugačno nalogo. Bila je namreč edino plovilo, ki je pristalo na višjih predelih Lune, hkrati pa je imela največ instrumentov, da so lahko preučevali kamenje in prah. Pridobljeni podatki so se ujemali s prejšnjimi, pokazalo se je le, da je regolit na pobočjih manj bogat z železom kot na ravnicah. Celoten program je bil namenjen temu, da poslikajo površje v iskanju najprimernejšega območja za pristanek apollov, preizkušanju pristajanja, določili pa so vsebnost kemičnih elementov v prsti. Sondo so izstrelili januarja 1968 iz Kennedyjevega centra na Floridi, do Lune je potovala tri dni in pristala na pobočju kraterja Tycho.

Znanstveno preučevanje je začela kmalu po pristanku, že prvi dan so posneli kar 20.993 fotografij. Nato so 26. januarja (80 ur po sončnem zahodu – dan in noč na Luni trajata 14 zemeljskih dni) sondo začasno ugasnili, znova je začela delovati 12. februarja, 21. februarja pa je bilo znanstvenih operacij konec. Skupno je kamera posnela 21.038 posnetkov. Poleg zanimivih rezultatov o regolitu je pristajalnik uspešno prestregel laserske žarke, poslane z Zemlje. Cilji odprave so bili doseženi v celoti, so zapisali na spletni stani Nase. Celoten program Surveyorjev je stal okoli 440 milijonov evrov.

Posnetki površja Lune, ki jih je posnel Surveyor 7. FOZO: Nasa