V roke dobimo Huaweiev telefon, ki podpira razvpiti 5G. Sprehodimo se okoli poslovne stavbe A1, na strehi katere je testna bazna postaja omrežja nove generacije, da bi preverili trditve o bliskoviti hitrosti prenosa podatkov, ki je morda za posameznika še najbolj privlačna lastnost. In res, namerimo višje prenose kot pri telefonu v omrežju 4G ali LTE. A le, če stojimo obrnjeni proti postaji. Ko se obrnemo ali stopimo za kamnito skulpturo, se hitrost v hipu zmanjša.

Gre za testno opremo in postaja je samo ena, opozori Tadej Pibernik, strokovnjak za radijsko planiranje in optimizacijo omrežja pri A1 Slovenija. Med testiranjem so v omrežju 4G/LTE dosegli najvišjo hitrost prenosa podatkov celo 300 megabitov na sekundo (Mb/s), v realnosti so te številke precej nižje, v omrežju 5G 800 ali 900 Mb/s, v hibridnem omrežju pa celo več kot en gigabit na sekundo (Gb/s). (Za lažjo predstavo: datoteko, veliko deset GB, bi pri stalnem polnem prenosu podatkov pri hitrosti en Gb/s prenesli v minuti in pol; pri hitrosti 300 Mb/s v slabih petih minutah, pri 100 Mb/s pa v 15 minutah.) Doda, da se omrežji v tej fazi bistveno ne razlikujeta, a ima 5G že zdaj nekaj prednosti: uporabo tehnologije ožjega usmerjenega snopa, ki zagotavlja večji domet in hitrost prenosa ob enaki ali manjši porabi energije.



Povprečnemu uporabniku obstoječe omrežje (za zdaj) povsem zadostuje, novo generacijo si želijo in narekujejo predvsem v industriji. Za zdaj v Sloveniji večino zahtev gospodarstva operaterji še lahko izpolnijo z omrežjem 4G, v tujini pa so ponekod zahteve že precej višje. Mobilna omrežja pete generacije bodo namreč delovala z zakasnitvami komaj ene milisekunde, kar je desetkrat nižja vrednost kot pri omrežjih četrte generacije. Je pa ta ključna v svetu, kjer bodo v omrežjih med seboj komunicirale tudi elektronske naprave. Milisekunda časa preveč, ki ga naprava porabi za to, da se poveže z omrežjem in reagira, je v prometu samovozečih vozil lahko usodna. Enako velja pri zdravstveni oskrbi: kirurgi bi bili lahko daleč stran od operacijske sobe, s tehnologijo navidezne resničnosti bi pri operaciji usmerjali povezane stroje.



Obenem bo novo omrežje dopuščalo sočasno povezanost v internet do enega milijona naprav na kvadratni kilometer, kar je desetkrat več kot pri zdajšnjih omrežjih četrte generacije. 5G bo po napovedih med drugim omogočal prenos do celo 20 gigabajtov podatkov na sekundo na končnih točkah. Hitrost se bo pridobivala predvsem pri višjih frekvencah, denimo v frekvenčnem območju 24 GHz, a milimetrski valovi imajo majhen doseg in »sovražijo« ovire.



»Narava spektra je, da nižje kot so frekvence, manj je na voljo pasovne širine, a zagotavljajo pokrivanje v notranjost objektov, pri višjih frekvencah pa je na voljo več pasovne širine. Testno uporabljamo frekvenco 3,5 GHz, kar je najvišja frekvenca, ki smo jo sploh kdaj uporabljali, a je pri njej problematična prodornost. V zgradbah bi problem lahko rešili tako, da bi sprejemno anteno namestili na zunanjo stran okna in jo povezali z napravo v notranjosti,« razloži Pibernik.



Zelo visoke frekvence – od 24 do 28 GHz – so primernejše za gosto poseljena urbana središča, a bi jih morali opremiti s številnimi baznimi postajami, ki pa so majhne in lahko povsem neopazne ter energetsko varčnejše. Pri tako visokih frekvencah je namreč domet nekaj metrov, že drevo pa je lahko prevelika ovira. Operaterji bi lahko »svetlobno« hiter internet ponudili na množičnih prireditvah, kjer bi prostor opremili z več baznimi postajami. Takšen testni poligon so, kot pove sogovornik iz A1, postavili v nakupovalnem središču na Finskem, kje ima tako rekoč vsaka trgovina svojo bazno postajo.
 

Priprave pri vseh operaterjih v polnem teku

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Akos) bo operaterjem ponudila več različnih frekvenčnih pasov, ki omogočajo tako storitve 5G kot storitve v drugih omrežjih. Kdaj naj bi se to zgodilo, še ni jasno, »Pas 700 MHz je namenjen predvsem pokrivanju ter 5G-funkcionalnostim masivnega interneta stvari ter ultrakratkih zakasnitev, pasovi 1400–3800 MHz so namenjeni 5G-funkcionalnostim, kot so ekstremna širokopasovnost, ultra kratka zakasnitev in podpora množičnemu internetu stvari, 26 GHz pas pa naj bi služil predvsem za dostopne točke v mestih ter na množičnih prireditvah, na podeželju ali v notranjosti objektov za doseganje ekstremne širokopasovnosti,« navajajo na agenciji.

Pibernik pritrdi, da je za operaterje zelo zanimiva frekvenca 700 MHz, ki bo razbremenila frekvenco 800 MHz, ki jo uporabljajo v omrežju LTE. »Gre za nizko frekvenco, ki ima zelo dobro prodornost in dolg domet. V Sloveniji bo sicer uporaba 700 MHz otežena, ker Italija in Hrvaška še nista ukinili analogne televizije in uporaba te frekvence na tretjini Slovenije ne bi bila možna. Poleg tega je Slovenija geografsko zelo razgibana, kar je za visoke frekvence problematično. Ta frekvenca je uporabna tudi v industriji, kjer bi jo lahko uporabili za povezovanje vodnih ali energetskih števcev ter drugih senzorjev.« Omrežje 5G pri višjih frekvencah pa bi lahko na podeželju uporabljali tudi kot nadomestilo za optično omrežje, ko bi sredi vasi postavili bazno postajo in nato z njo povezali posamezne hiše.

Tudi pri Telemachu poudarijo, da sta ključni frekvenci 700 in 3500 MHz in ostale v tem razponu. »Slovenija mora kot članica EU do konca leta 2020 objaviti razpis vsaj za frekvenčni pas 700 MHz,« pojasni vodja komuniciranja Greta Ravnikar, ki prav tako predvideva, da se bo tehnologija 5G najprej pojavila v večjih mestnih središčih, v industriji, kasneje pa še na podeželju.

Nekaj največjih mest bi bilo lahko s 5G pokritih do konca leta 2021, doda Pibernik. Pri A1 pojasnjujejo, da bodo bazne postaje za 5G večinoma namestili na obstoječo infrastrukturo. Seveda bodo šele s komercializacijo res videli, kako je s pokritostjo. »5G bo v celoti implementiran predvidoma konec leta 2021. Do takrat moramo opredeliti vlogo države pri umeščanju omrežja v prostor in postaviti jasne okvirje za nadzorovanje vplivov na okolje. Do takrat bomo potrebe industrije in uporabnikov zadovoljevali z omrežjem 4G/LTE, ki še zdaleč ni doseglo skrajnih meja razvoja,« pove.



Tudi pri Telekomu Slovenije poudarjajo, da bo razvoj evolucijski. »Pametno 5G infrastrukturo načrtujemo tako, da bomo lahko na njej poleg komunikacijskih storitev omogočili številna navidezna namenska omrežja za posamezne poslovne vertikale, kot so zdravje, energija, transport, tovarne, pametna mesta in skupnosti. Pri tem bo v prvi fazi prišlo do razmeroma enostavne nadgradnje baznih postaj, čemur bodo sledile nadgradnje na novih frekvencah. Ob tem bo potrebno zagotoviti bistveno večje kapacitete omrežja, kar bo poleg novih spektralnih pasov dolgoročno zahtevalo gostejše omrežje. Bo pa z omrežjem 5G smiselno najprej zagotoviti pokritost predvsem v mestih, poslovnih središčih in ob prometnih povezavah,« pojasni tiskovna predstavnica podjetja Ana Petrič.
 

Kaj pa sevanje?

Oprema in tehnologija, ki jo kupujejo in uporabljajo v zadnjih letih, je pripravljena na implementacijo tehnologije 5G, še pravijo pri Telemachu, ki imajo tako kot pri A1 testno bazno postajo, s pomočjo katere izvajajo teste in spremljamo vplive na okolje in delovanje omrežja. »Merjenja kažejo na nižje vrednosti sevanja od vrednosti, ki so v Sloveniji določene kot mejne,« pove Ravnikarjeva.

Nova tehnologija, čeprav po pojasnilih strokovnjakov ne bistveno drugačna od 4G, je naletela na ostro nasprotovanje nekaterih skupin in širjenje strahu po družbenih omrežjih, a jim znanstvene ugotovitve ne pritrjujejo.

Radijski valovi na elektromagnetnem spektru spadajo med neionizirajoče valovanje. Imajo premalo energije, da bi atomom izbijali elektrone in se ne morejo vpletati v kemično sestavo snovi oziroma ne morejo okvariti verige DNK. Imajo pa dovolj energije, da premaknejo atom ali ga prisilijo v nihanje, torej ga grejejo. To pomeni, da milimetrski valovi niso nič drugačni od valovanja, ki ga oddajajo omrežja druge, tretje in četrte generacije mobilne telefonije. Dokazov, da bi elektromagnetno sevanje negativno vplivalo na zdravje, ni, je pa res, da množično mobilno tehnologijo uporabljamo tri desetletja in o dolgoročnih vplivih še ne moremo govoriti.

Sevanje nove 5G bazne postaje pri A1 Slovenija so preverili strokovnjaki Inštituta za neionizirna sevanja. Direktor inštituta dr. Peter Gajšek pojasnjuje, da so merili na ploščadi pred Stekleno palačo na območju, kjer bazna postaja 5G najbolj seva. »Na celotnem vplivnem območju smo izmerili sevalne obremenitve, ki dosegajo nekaj odstotkov mejnih vrednosti. Meritve so bile opravljene na testni bazni postaji 5G, ki še ni polno delovala, zato so uporabne le v omejenem obsegu. V bližnji prihodnosti bomo izvedli podrobne medlaboratorijske meritve v sodelovanju z drugimi akreditiranimi laboratoriji iz EU, kjer bomo analizirali vse scenarije izpostavljenosti.«

Čeprav bo baznih postaj več, bodo te precej manjše. Tudi tiste na stavbah, ki bi omogočale omrežje v notranjih prostorih, naj ne bi prekomerno vplivale na ljudi. »Govorimo o tako imenovanih malih celicah, ki pa se bodo nameščale šele v kasnejši fazi. Njihove moči bodo bistveno nižje od običajnih baznih postaj v okolju in so primerljive z oddajnimi močmi dostopovnih točk WLAN. V tem primeru so vrednosti izpostavljenosti ljudi zelo nizke – celo nižje od mobilnega telefona,« pojasni Gajšek.

Kljub znanstvenim dognanjem in jasnim stališčem Svetovne zdravstvene organizacije so na ministrstvu za javno upravo včeraj pripravili posvet o tehnologiji 5G. Gajšek poudari, da je na voljo nekaj tisoč znanstvenih raziskav o vplivih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj na zdravje v frekvenčnem območju do deset GHz, kjer bo v začetni fazi delovalo tudi omrežje 5G. »V območju milimetrskih valov (nad 30 GHz), kjer naj bi se tehnologija 5G uvajala šele v prihodnosti, je bilo tudi izvedenih nekaj sto raziskav o vplivih številnih naprav na zdravje. Podatkov o vplivih visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj na zdravje ljudi je v znanstveni literaturi dovolj, da je Mednarodna komisija za neionizirna sevanja (ICNIRP) z veliko znanstveno gotovostjo določila mejne vrednosti, ki veljajo za vse tehnologije, vključno s 5G. Vendar ostajajo nekatere negotovosti glede opredelitve tveganja pri relativno visokih ravneh izpostavljenosti, kot na primer med uporabo mobilnega telefona. Pod pogojem, da bo tudi pri uvajanju omrežja 5G izpostavljenost ljudi nižja od mejnih vrednosti mednarodnih smernic ICNIRP, Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da ni pričakovati posledic za javno zdravje. Mislim, da je to dovolj jasno sporočilo za vse.«

-----
Avtorica je zaposlena v Delovnici.