Virus ne gane črnih lukenj

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Večina mojih raziskav temelji na zahtevnih računalniških simulacijah. Zato je zame nepogrešljiv pripomoček računalnik.
 

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem plimska raztrganja zvezd – silovite dogodke, ki lahko nastanejo v središču galaksij, ko se zvezda preveč približa ogromni črni luknji in jo ta raztrga. Pri teh dogodkih se sprosti velika količina svetlobe, ki jo lahko opazimo tudi na Zemlji. Ukvarjam se z računalniškimi simulacijami plimskih raztrganj zvezd in ugotavljam, kaj lahko iz zaznane svetlobe izvemo o lastnostih črne luknje ali pa raztrgane zvezde.

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Na srečo ni velikega vpliva, saj črnih lukenj virus pretirano ne gane. Poleg tega lahko veliko večino dela opravim na računalniku. Največji vpliv se pozna pri mednarodnih konferencah, saj so potovanja močno omejena.

Zakaj imate radi znanost?

Predvsem zato, ker nas nauči razmišljati na drugačen način. Nauči nas, da velikokrat pojavi ne potekajo tako, kot se nam zdi na prvi pogled. Ravno zaradi takšnega razmišljanja lahko bolje razumemo naravo in vesolje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Raziskovanje plimskih raztrganj zvezd nam daje informacije o črnih luknjah, enem od najbolj skrivnostnih teles v vesolju. Vsaka stvar, vsaka informacija, ki jo izvemo o teh objektih, je izredno pomembna za razumevanje vesolja – vsega, kar je okoli nas, tako časa kot prostora. In več ko bomo imeli znanja, lažje bomo napredovali kot civilizacija.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Med študijem, ko sem spoznal, da me izredno zanimajo črne luknje.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad igram računalniške in namizne igre ter gledam filme in nanizanke. Za rekreacijo tečem in hodim na sprehode. Seveda pa rad preživljam čas tudi v dobri družbi – s punco, prijatelji ali pa sorodniki.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Morda radovednost in vztrajnost. Radovednost, ki vzbudi v človeku željo, da se v nekaj poglobi in do potankosti razišče. Vztrajnost pa, da ne obupa, ko mora že desetič popraviti isto vrstico kode.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Nagibam se k temu, da bodo odkrili, iz česa je temna snov – skrivnostna snov, ki obdaja galaksije in jih drži skupaj. Čeprav temna snov sestavlja približno 85 odstotkov vse snovi v vesolju, še vedno ne vemo, iz katerih delcev je sestavljena.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Raje ne oziroma ne v bližnji prihodnosti. Po svoje bi bilo zanimivo, ampak je pot do tja kar dolgotrajna. Mars pa tudi trenutno ni primeren za ljudi.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Morda na fuzijo. Bomo videli v prihodnjih desetletjih, kako se bo razvijala ta tehnologija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Za kavo nisem ravno prepričan. Kozarec piva bi pa z veseljem spil recimo z Albertom Einsteinom ali pa Nikolo Teslo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Film Medzvezdje (Interstellar). Ni ravno dokumentarni film, ampak v njem je več zanimivih prizorov s črnimi luknjami in tudi dokaj preprosto razloži relativnost časa.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Marsikaj. Na primer, da črnih lukenj sploh ne moremo opaziti s prostim očesom – vase vsrkajo vse, tudi svetlobo. Ali pa, da imajo največje odkrite črne luknje milijardkrat večjo maso od našega Sonca. Hkrati njihova velikost krepko presega velikost našega osončja. In še bi lahko nadaljeval ...