V znanosti ga navdušuje njena brezmejnost

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Kava in računalnik.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje področje dela je statistična fizika in uporaba njenih metod pri odkrivanju zakonitosti delovanja zapletenih sistemov z mnogo medsebojno delujočimi delci. Sodelujem v skupini fiziologov in fizikov, ki skuša razvozlati mehanizme nastanka sladkorne bolezni. V tem raziskovanju nas žene naprej ideja, da kolektivna raven delovanja celic beta, ki izločajo hormon inzulin, vsebuje odgovore, zakaj in kako se pojavi sladkorna bolezen. Fizika tukaj pomaga postavljati drugačna vprašanja, recimo, kdaj se celična aktivnost kaže bolj podobna delcem plina in kdaj bolj tekočini ali trdni snovi, kar lahko vodi k novemu razumevanju biologije celic in pomena njihove medsebojne komunikacije.

Zakaj imate radi znanost?

V znanosti me navdušujejo njene brezmejnosti, idejna, časovna, fizična, ter skupni jezik – matematika, ki omogoča učinkovito in natančno komunikacijo med raziskovalci.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Preplet fizike in biologije pri raziskovanju kolektivnega delovanja celic, zapletenosti njihove medsebojne komunikacije in načinov, kako izvajajo »biološko računanje«, nam pomaga iskati vzroke in razumeti nastanek bolezni, upam tudi, da nas lahko pripelje do novih postopkov zdravljenja.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Dvom in radovednost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Tehnološko učinkovita in stabilno delujoča jedrska fuzija kot stalen vir energije na Zemlji.

Na spletu o sebi puščamo zelo veliko informacij

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Raje bi videl, da se sredstva, namenjena odpravam na Mars, uporabijo za reševanje težav na Zemlji.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Jedrska energija, fuzija in fisija.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z veseljem bi se pridružil udeležencem 5. Solvayeve konference leta 1927 v Parizu v premorih za kavo.

Udeleženci pete Solvyjeve konference leta 1927. FOTO: Benjamin Couprie/International De Physique Solvay/wikicommons

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Od knjig bi izbral Critical Mass Philipa Balla, Chance and Chaos Davida Ruella in What is Life? Erwina Schroedingerja. Priporočal bi še spremljanje spletnih strani Kvarkadabra.net, Covid-19.sledilnik.org, Quantamagazine.org in Aeon.co ter uporabnika @podnebnik na twitterju.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

O delovanju možganov oziroma živčnih celic običajno razmišljamo kot o zmogljivem digitalnem računalniku, ki zbira, procesira in osmišlja informacije. Živčne celice, pa tudi druge celice v telesu, ki medsebojno komunicirajo, sprejemajo veliko nenehno spreminjajočih se informacij, jih ločujejo od naključnih motenj in izvajajo »biološko računanje«, ki pa se zelo razlikuje od principov delovanja digitalnih računalnikov. Verjamem, da nam bodo koncepti biološkega računanja, predvsem s tesnim prepletanjem fizike in biologije, pomagali iskati odgovor na ključno vprašanje: kaj je življenje.