Nobelova nagrada za kemijo za dizajniranje proteinov

V švedski prestolnici so razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade za kemijo. Kot je odločila Kraljeva švedska akademija znanosti, nagrado prejmejo: David Baker »za računalniško načrtovanje proteinov« ter Demis Hassabis in John M. Jumper iz podjetja Deepmind »za napoved strukture beljakovin«. Torej tudi tokrat je nagrada delno posvečena razvoju umetne inteligence.

Prenos razglasitve:

Proteini so gradniki življenja. »Davidu Bakerju je uspel skoraj nemogoč podvig izdelave povsem novih vrst proteinov. Demis Hassabis in John Jumper pa sta razvila model umetne inteligence za rešitev 50 let starega problema: napovedovanje kompleksnih struktur proteinov. Ta odkritja imajo ogromen potencial,« so poudarili pri švedski akademiji znanosti.

Proteini so na splošno sestavljeni iz 20 različnih aminokislin, ki jih lahko opišemo kot gradnike življenja. Leta 2003 je Davidu Bakerju uspelo uporabiti te bloke za oblikovanje novega proteina, ki ni bil podoben nobenemu drugemu proteinu. Od takrat je njegova raziskovalna skupina izdelala vrsto domiselnih proteinov, ki jih lahko uporabljajo za izdelovanje zdravil, cepiv, nanomaterialov in drugega. 

Drugo odkritje pa se, kot so zapisali v sporočilu za javnost, nanaša na napovedovanje proteinskih struktur. V proteinih so aminokisline povezane v dolge vrvice, ki se zložijo v tridimenzionalno strukturo, ki je odločilna za delovanje proteinov. Od sedemdesetih let 20. stoletja so raziskovalci poskušali napovedati strukturo proteinov iz zaporedij aminokislin, vendar je bilo to težko. Vendar pa se je pred štirimi leti zgodil osupljiv preboj.

Leta 2020 sta Demis Hassabis in John Jumper, zaposlena pri Googlovem podjetju Deepmind, predstavila model umetne inteligence, imenovan AlphaFold2. Z njegovo pomočjo jim je uspelo predvideti strukturo tako rekoč vseh 200 milijonov proteinov, ki so jih raziskovalci identificirali. Od njihovega prodora je AlphaFold2 uporabljalo več kot dva milijona ljudi iz 190 držav. Med številnimi znanstvenimi aplikacijami lahko raziskovalci zdaj bolje razumejo odpornost na antibiotike in ustvarijo slike encimov, ki lahko razgradijo plastiko.

Nagrada za temelje umetne inteligence

Kraljeva švedska akademija znanosti lahko še kako preseneti. To se je, denimo, zgodilo tudi včeraj ob podelitvi Nobelove nagrade za fiziko. Prejela sta jo John Hopfield in Geoffrey Hinton, ki sta razvila metode, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami. Ne gre, da si nagrade ne bi zaslužila, vendar njuno delo ni fizika, ampak računalništvo, so negodovali. Zagotovo je nagrada priznanje pomenu, ki ga ima danes umetna inteligenca, so pokomentirali slovenski strokovnjaki s tega področja. 

Nobelovo nagrado za medicino pa sta letos prejela Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje mikro RNK.

Lani so Nobelovo nagrado za kemijo prejeli Moungi Bawendi, ameriški kemik francoskega in tunizijskega rodu z Inštituta za tehnologijo Massachusetts (MIT), Louis Brus, profesor z univerze Columbia, in ruski fizik Aleksej Ekimov, trenutno zaposlen v ameriškem podjetju Nanocrystals Technology Inc. Nagrado so prejeli »za odkritje in sintezo kvantnih pik«. 

Današnji razglasitvi prejemnika oziroma prejemnikov nagrade za kemijo bo v četrtek sledila razglasitev prejemnikov nagrade za literaturo, v petek pa še nagrade za mir. Dobitniki nagrade za ekonomijo – edine nagrade, ki je Alfred Nobel ni omenil v svoji oporoki – bodo razglašeni v ponedeljek, 14. oktobra.

Vsaka nagrada letos prinaša ček v višini 11 milijonov švedskih kron, kar je nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.