Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Račiška pečina na seznamu svetovne geološke dediščine

Račiška pečina je bila na seznam uvrščena zaradi njenega velikega pomena za stratigrafsko-sedimentno dediščino.
Račiška pečina FOTO: Nadja Zupan Hajna/ZRC SAZU
Račiška pečina FOTO: Nadja Zupan Hajna/ZRC SAZU
S. S.
28. 8. 2024 | 09:37
28. 8. 2024 | 10:07
3:13

Mednarodna zveza za geološke znanosti (IUGS) je na 37. mednarodnem geološkem kongresu v Busanu v Južni Koreji objavila seznam Drugih 100 krajev geološke dediščine IUGS, na katerem je tudi Račiška pečina, ki jo že leta proučuje dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v sodelovanju z raziskovalci z geoloških inštitutov češke in poljske akademije znanosti. »Na to izjemno priznanje smo še posebej ponosni, saj potrjuje, da je sedimentni profil iz jame geološko pomembna lokacija na svetovni ravni,« je poudarila Nadja Zupan Hajna.

Račiško pečino, ki je na seznamu vpisana pod zaporedno številko 126, so nanj uvrstili zaradi njenega velikega pomena za stratigrafsko-sedimentno dediščino, so sporočili z ZRC SAZU. »Gre za kraško jamo v jugozahodni Sloveniji, ki se ponaša z izjemnim sedimentnim profilom, ki sega od poznega pliocena do danes. Zasluge za uvrstitev Račiške pečine na ugledni seznam gredo njenemu geološkemu profilu, v katerem se izmenjujejo plasti sige in gline, bogate s fosilnimi ostanki ter kronostratigrafskimi informacijami, zapisi podnebnih sprememb in obratov magnetnega polja. Med slednjimi izstopa obrat Matuyama-Brunhes, ki je v profilu natančno določen na 777,7 ± 6 tisoč let. Paleontološke najdbe, kot so najstarejši znani fosil jamskega polža Zospeum sp. (starega približno dva milijona let) in ostanki jamskega medveda Ursus ex gr. spelaeus (ki so starejši od 72.000 let), razkrivajo tudi pomembne podatke o preteklih ekosistemih,« so pojasnili.

Objava Drugih 100 krajev geološke dediščine IUGS je bila eden osrednjih dogodkov drugega dne  kongresa v Busanu. Kongres, ki je glavni dogodek na področju znanosti o Zemlji, organizira zveza na štiri leta, na njem pa se srečujejo vsi vidnejši predstavniki geološke skupnosti z vsega sveta. Objava je nadaljevanje pobude, začete leta 2022, ko so ob 60. obletnici zveze v Zumaji v Španiji predstavili prvi seznam stotih krajev svetovne geološke dediščine, na katerem je tudi Slovenija s Škocjanskimi jamami. Sto krajev z drugega seznama  je razporejenih v 53 državah in predstavljajo devet geoloških področij.

Vse te lokacije so najboljši primeri geoloških značilnosti in procesov na svetu. So mesta, kjer so bile odkrite pomembne informacije o Zemlji in njeni zgodovini, ter mesta, ki so prispevala k razvoju geološke znanosti. Ležijo po vsem svetu in so geološko raznolika.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine