Galerija
Odkrili najstarejši material na Zemlji
Gre za zvezdni prah, star tudi več kot pet milijard let in je starejši od Osončja. Sonce je namreč staro 4,6 milijarde let, Zemlja pa 4,5 milijarde let.
Zrno, veliko osem mikrometrov. Pred sedmimi milijardami let se je rodilo nenavadno veliko zvezd, nekaj milijard let kasneje so umrle. Ob tem sproščeni zvezdni prah se je med drugim ujel v meteorit, ki je pred 50 leti padel na avstralski kraj Murchison. FOTO: Janaína N. Ávila/AFP
Znanstveniki so iz meteorita, ki je pred petdesetimi leti padel na avstralska tla, odkrili zvezdni prah, star okoli pet milijard let. Gre za najstarejši trdni material, kadarkoli odkrit na Zemlji.
»To je ena najbolj vznemirljivih študij, pri katerih sem sodeloval,« je pokomentiral Philipp Heck, profesor s chicaške univerze in glavni avtor študije, objavljene v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). »To so najstarejši trdni materiali, ki smo jih našli, in govorijo, kako so se v naši galaksiji oblikovale zvezde.«
Gre za predsolarna zrna, saj takrat Sonce še ni obstajalo. Gre za zvezdni prah, je zatrdil Heck. Delci so se ujeli v meteorite in ostali nespremenjeni milijarde let.
Vsaka zvezda ima omejeno življenjsko dobo. Ko ji zmanjka goriva, lahko eksplodirajo kot supernove, povprečno velike zvezde pa ob umiranju narastejo in se nato znebijo zunanjih plasti. Ta material, sproščen v vesolje, se nato lahko oblikuje v nove zvezde, planete, lune in meteorite.
Predsolarni prah je težko najti, so poudarili avtorji, saj se nahaja v le okoli petih odstotkih meteoritov, ki so padli na Zemljo. Ne le to, gre za mikroskopsko majhne delce, ki jih je vse prej kot lahko opaziti.
V muzeju Field hranijo največji kos meteorita Murchison, ki je v Avstraliji padel leta 1969. Zvezdni prah so iz kamna pridobili z mletjem in nato topljenjem v kislinah. »Gre kot za žganje sena, da bi v njem našli iglo,« je slikovito postopek opisal Heck.
Nato so lahko razbrali, iz kakšne zvezde je prah in kako star je. Starost so določili na podlagi meritev izpostavljenosti sevanju, je še razložil Heck. »Nekateri kozmični žarki reagirajo s snovjo, da se ustvarijo novi elementi. Daljša ko je izpostavljenost, več je teh elementov.« Tako so ugotovili, da je večina zrn starih med 4,6 in 4,9 milijarde let, nekatera pa so celo starejša od 5,5 milijarde let. Za primerjavo: Sonce je staro 4,6 milijarde let, Zemlja 4,5 milijarde let.
Posledično so zaradi velikega števila »mladih« zrn ugotovili, da se je moral pred okoli sedmimi milijardami let zgoditi zvezdni »baby boom«. »Pridobili smo več mladih zrn, kot smo jih pričakovali. Naša hipoteza je, da se je večina teh, starih med 4,9 in 4,6 milijarde let, oblikovala v epizodi pospešenega oblikovanja zvezd. Očitno je bil pred oblikovanjem Osončja čas, ko se je rodilo več zvezd,« je pojasnil Heck.
»To je ena najbolj vznemirljivih študij, pri katerih sem sodeloval,« je pokomentiral Philipp Heck, profesor s chicaške univerze in glavni avtor študije, objavljene v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS). »To so najstarejši trdni materiali, ki smo jih našli, in govorijo, kako so se v naši galaksiji oblikovale zvezde.«
Gre za predsolarna zrna, saj takrat Sonce še ni obstajalo. Gre za zvezdni prah, je zatrdil Heck. Delci so se ujeli v meteorite in ostali nespremenjeni milijarde let.
Vsaka zvezda ima omejeno življenjsko dobo. Ko ji zmanjka goriva, lahko eksplodirajo kot supernove, povprečno velike zvezde pa ob umiranju narastejo in se nato znebijo zunanjih plasti. Ta material, sproščen v vesolje, se nato lahko oblikuje v nove zvezde, planete, lune in meteorite.
Predsolarni prah je težko najti, so poudarili avtorji, saj se nahaja v le okoli petih odstotkih meteoritov, ki so padli na Zemljo. Ne le to, gre za mikroskopsko majhne delce, ki jih je vse prej kot lahko opaziti.
V muzeju Field hranijo največji kos meteorita Murchison, ki je v Avstraliji padel leta 1969. Zvezdni prah so iz kamna pridobili z mletjem in nato topljenjem v kislinah. »Gre kot za žganje sena, da bi v njem našli iglo,« je slikovito postopek opisal Heck.
Nato so lahko razbrali, iz kakšne zvezde je prah in kako star je. Starost so določili na podlagi meritev izpostavljenosti sevanju, je še razložil Heck. »Nekateri kozmični žarki reagirajo s snovjo, da se ustvarijo novi elementi. Daljša ko je izpostavljenost, več je teh elementov.« Tako so ugotovili, da je večina zrn starih med 4,6 in 4,9 milijarde let, nekatera pa so celo starejša od 5,5 milijarde let. Za primerjavo: Sonce je staro 4,6 milijarde let, Zemlja 4,5 milijarde let.
Posledično so zaradi velikega števila »mladih« zrn ugotovili, da se je moral pred okoli sedmimi milijardami let zgoditi zvezdni »baby boom«. »Pridobili smo več mladih zrn, kot smo jih pričakovali. Naša hipoteza je, da se je večina teh, starih med 4,9 in 4,6 milijarde let, oblikovala v epizodi pospešenega oblikovanja zvezd. Očitno je bil pred oblikovanjem Osončja čas, ko se je rodilo več zvezd,« je pojasnil Heck.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji