Podjetji Northrop Grumman in Intelsat sta spisali zgodovino, saj sta se njuna satelita kot prva komercialna uspešno spojila v geostacionarni orbiti 36.000 kilometrov nad Zemljo. Tako bi lahko satelitom podaljševali življenjsko dobo ali pa jih odmaknili v pokopališko orbito.
Ameriška obrambno-vesoljska družba je plovilo za podaljševanje vesoljskih odprav MEV 1 izstrelila oktobra z rusko raketo proton M iz Bajkonurja v Kazahstanu. V torek se je satelit približal 19-letnemu Intelsatu in ga zagrabil. Spojena bosta prihodnjih pet let, ko bo MEV 1 deloval kot vodnik za ostarelega sopotnika.
»Nemogoče je zdaj resničnost,« je komentiral
Tom Wilson, predsednik podjetja SpaceLogistics, podizvajalca Northrop Grummana.
Jean-Luc Froeliger, podpredsednik Intelsata, pa je pojasnil, da je imel njihov satelit goriva za le še nekaj mesecev. Lani so ga upokojili in ga poslali v višjo orbito, kjer je čakal na »rešitelja«.
Intelsat ni bil nikoli predviden za takšno pripojitev, zato so se upravičeno bali, da bi šlo kaj narobe. Da bi se izognili poškodovanju drugih delujočih plovil v tej orbiti, so satelita poslali 300 kilometrov nad glavni geostacionarni pas, kjer je tako imenovana pokopališka orbita za odslužene satelite. A vse se je izteklo po načrtih.
Animacija pripojitve:
Zdaj se bosta plovili spustili na operativno orbito, Intelsat bo v prihodnjih dveh mesecih znova vzpostavil normalno delovanje.
Predvideno je, da bo MEV 1 satelit nato po petih letih izpustil in se priklopil na novega.
Umetniška upodobitev MEV 1 FOTO: Northrop Grumman
Za zdaj so pri podjetjih skrivnostni o stroških odprave, tako vprašanje, ali se takšno »popravljanje« satelitov v orbiti izplača bolj kot tja poslati novega, ostaja neodgovorjeno.
Northrop Grumman bo drugi reševalni satelit izstrelil že letos. Sicer načrtujejo floto servisnih satelitov, ki bi bili poleg spojitve sposobni tudi popravil in sestavljanja v orbitah, a o robotski tehnologiji trenutno še ostajajo skrivnostni. So pa prepričani, da bi ta lahko pomagala tudi pri reševanju problematike vesoljskih smeti v nizkozemeljski orbiti, ki se vse bolj polni.
Intelsatov satelit so že reševali leta 1992, takrat so se dramatičnega podviga lotili trije astronavti med krstnim poletom raketoplana Endeavour. Satelit so izstrelili marca 1990, odpotovati bi moral v geostacionarno orbito (od 35.000 kilometrov nad Zemljo), a se zgornja stopnja rakete ni pravilno odcepila od nosilne in Intelsat 603 se je zataknil v nizkozemeljski orbiti (do 2000 kilometrov).
Podjetje je zaprosilo Naso, naj v drzni odpravi na satelit namestijo motor, ki bi ga dvignil na pravo višino. Raketoplan je prestregel satelit, astronavti pa so uspešno namestili motor, s katerim je nato maja 1992 pripotoval na ciljno višino. Intelsat 603 je deloval do februarja 2015, zdaj nad Zemljo kroži v pokopališki orbiti.
Komentarji