Nova pisava za boljše pomnjenje

Včasih si moramo na hitro zapomniti čim več podatkov, saj nas čaka pomemben sestanek. Še več stvari pa morajo v glavi ohraniti študenti, ko je pred njimi množica izpitov. Vsak izmed nas ima svojo bolj ali manj uspešno metodo, tem novo dodajajo na avstralski univerzi RMIT. Oblikovali so posebno pisavo, ki naj bi pomagala, da si zapomnimo več. 

Za razvoj sans forgetice so se zbrali raziskovalci z različnih področij, da bi sestavili posebne črke, zaradi katerih bi dlje časa ohranili prebrano informacijo in si jo tudi zapomnili. »Te združene ideje so nas vodile v oblikovanje nove pisave, ki je temeljno drugačna. Je tudi pretočitev vseh znanih teorij v prakso,« je komentiral strokovnjak za tipografije Stephen Banham z univerze RMIT. 

Uporabili so učno načelo »želene težavnostne stopnje«, ki od posameznika zahteva znaten, a še prijeten trud, kar močno izboljša dolgoročno uspešnost. Raziskovalci menijo, da težje naloge sprva (lahko) upočasnijo učenje, dolgoročno pa so učinki boljši kot pri lažjih nalogah. Pa vendar morajo biti naloge rešljive, da posameznik ne izgubi volje in želje. 

Velikokrat je pri takšnih nalogah dodana neka dodatna ovira, zaradi katere se moramo nekoliko bolj potruditi, so dodali na RMIT. Pri tej pisavi je ta ovira jasno vidna, saj manjkajo delci črk, zato se moramo nekoliko bolj zbrati, da tekst preberemo. 



Profesorica za eksperimentalne metode na RMIT Janneke Blijlevens je pojasnila, da smo standardnih pisav vajeni in besedilo velikokrat le preletimo in si ničesar ne zapomnimo. Če pa je pisava preveč drugačna, je možgani ne morejo osmisliti in znova v glavi ničesar ne ostane. »Sans forgetica pa leži na zlati sredi, kjer je ravno dovolj ovir, da se ustvari pomnjenje,« je povedala. Vidne razlike v pisavi povzročijo pri bralcu, da se dlje zadrži pri vsaki besedi, možgani se morajo bolj vplesti in potruditi, da razberejo zapisano, posledično si informacijo tudi zapomnijo. 



Banham je poudaril, da ima pisava nenavaden sedemodstotni nagib na levo in luknjo v vsaki črki. »Možgani bodo naravno poiskali manjkajoči delec, da bodo zapolnili oblike in to upočasni branje ter sproži pomnjenje,« je dejal za britanski Guardian. 

V laboratorijskih in spletnih testih je sodelovalo okoli 400 študentov, da so ugotovili, katera količina ovir je pripomogla k najboljšemu pomnjenju. Drastičnega povečanja pomnjenja niso potrdili. Udeleženci so si zapomnili 57 odstotkov podatkov v besedilih v pisavi sans forgetica v primerjavi s 50 odstotki v vsem znani pisavi arial. No, morda je to ravno tisti stavek, ki na izpitu odloča med petico in šestico. 

Na voljo kot vtičnih za brskalnik Chrome 

Raziskovalci pisavo ponujajo brezplačno. Na voljo je kot vtičnik za brskalnik chrome (chrome extention) ali pa kot pisava za računalnike. 



Uporaba vtičnika za spletni brskalnik je preprosta. V zgornjem desnem kotu (ob naslovni vrstici) se po razširitvi pojavi krogec, ki ga aktivirate. Nato pa označite besedilo, ki si ga želite zapomniti (ko končate označevanje, se besedilo pretvori v novo pisavo). Na RMIT so poudarili, da je pisavo najbolje uporabljati za posamezne stavke, ne pa za daljša oziroma celotna besedila. 

»Bog ne daj, nikakor si ne želite, da bi romane tiskali v tej pisavi. Verjetno bi zaradi nje dobili glavobol,« je poudaril Banham, ki je v svoji karieri oblikoval okoli 20 različnih pisav. Sans forgetico so razvijali pol leta, testirali pa so tri različice.