Naša galaksija je zvita

Astronomi so ustvarili 3D-zemljevid Rimske ceste, ki prikazuje, da je zvita, in ne ravna. Znanstveniki so se osredotočili na izjemno svetle zvezde kefeide, ki spadajo med spremenljivke, ki utripajo, njihove periode krčenja in širjenja pa je mogoče natančno določiti.

​Zvezde so tudi do 10.000-krat svetlejše od Sonca in so tako vidne tudi skozi oblake plina in prahu. Astronomi lahko določijo njihovo pravo svetlost s pomočjo navidezne svetlobe, merjene z Zemlje, in tako lahko z vsemi omenjenimi podatki natančno določijo položaj zvezde. S pomočjo 1,3 metra velikega teleskopa Las Campanas v Čilu so znanstveniki določili lokacije 2400 zvezd, ki so jih dodali na 3D-model galaksije.



Študija varšavske univerze, objavljena v reviji Science, prikazuje galaksijo v povsem novi luči. Pogledano od zgoraj se izriše lepa spirala, ki pa v nasprotju z dosedanjim prepričanjem ne leži ravno v prostoru. Model prikazuje obliko v črki S in tako dokazuje, da je naša galaksija precej bolj zvita. Domnevajo, da se je galaksija upognila ob interakcijah z drugimi galaksijami, medzvezdnim plinom in temno snovjo.  

Dolga leta so se morali znanstveniki zadovoljiti z meritvami drugih galaksij, da so ugotavljali velikost in obliko naše. Novi podatki, kot je omenjeni zemljevid kefeid, in milijarde zvezd, ki jih je mapiral evropski satelit Gaia, pa nam omogočajo boljše poznavanje naše »širše« okolice.

»Od tega, da bi poznali notranjo strukturo in zgodovino Rimske ceste, je še daleč, delno zato, ker je težko meriti razdalje med zvezdami v zunanjih delih galaksije,« je pojasnila dr. Dorota Skowron, prva avtorica študije.