Najsodobnejša oprema na voljo vsem

Na Univerzi v Mariboru se izteka projekt nadgradnje raziskovalne infrastrukture (RIUM), ki je neposredno potrjen projekt na podlagi poziva ministrstva za izo­braževanje, znanost in šport ter sledi celostni viziji mednarodne konkurenčnosti raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s področji Strategije pametne specializacije Slovenije (S4).

Projekt se bo končal v prvi polovici leta 2023. Njegova vrednost je 28.982.964,08 evra, pri tem znaša delež prispevka Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 80 odstotkov, delež prispevka Republike Slovenije, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, pa preostalih 20.

Z naložbo ustvarjamo na Univerzi v Mariboru možnosti za uporabo najsodobnejše znanstvenoraziskovalne opreme po načelu odprtega dostopa za univerzitetne raziskovalce in druge raziskovalce, s ciljem oprav­ljanja visokokakovostnega raziskovalnega dela, povečanja sodelovanja v razvojno-raziskovalnih projektih in širšega razvoja specifičnih kadrov, ob zagotavljanju široke dostopnosti za namene izobraževanja in usposabljanja. Prinaša tudi pomembne nove potenciale za še uspešnejše sodelovanje s podjetji, ki jim je raziskovalna oprema po načelu odprte znanosti prav tako na voljo.

Odprto znanost lahko opredelimo kot vključujoč pojem, ki gradi na ključnih načelih akademske svobode, raziskovalne integritete in znanstvene odličnosti ter združuje različna gibanja in prakse, ki težijo k odprtodostopnosti, povečanju znanstvenega sodelovanja in deljenja podatkov za dobrobit znanosti in družbe ter k odprtim procesom ustvarjanja znanstvenega znanja, vrednotenja in komuniciranja z deležniki zunaj tradicionalnih znanstvenih skup­nosti.

Kdor dodano vrednost ustvarja v Avstriji, jo lahko tudi tu, če mu to omogočimo

Odprta znanost združuje vse znanstvene discipline, vidike in prakse, vključno z osnovnimi in aplikativnimi vedami, naravoslovjem, družboslovjem ter humanistiko, in razvija ključne stebre odprtega znanstvenega znanja, odprtih raziskovalnih infrastruktur, znanstvene komunikacije, odprtega vključevanja družbenih deležnikov in odprtega dialoga z drugimi sistemi znanja. S takšnim pristopom omogo­ča uspeš­nejše obravnavanje kompleks­nih problemov sodobne druž­be. Tako je na primer potenciale in moč odprte znanosti pokazalo sodelovanje globalne raziskovalne skupnosti pri razvoju cepiva proti virusu sars-cov-2.

S ciljem razvoja področja odprte znanosti smo na Univerzi v Mariboru leta 2014 podpisali berlinsko deklaracijo o odprtem dostopu do znanosti, v letu 2019 smo pristopili k deklaraciji iz San Francisca o vrednotenju raziskovalnega dela (DORA) in leidenskemu manifestu o odgovorni znanosti, pridružili smo se tudi pobudi evropske komisije za spremembo vrednotenja raziskovalne dejavnosti. Leta 2020 smo sprejeli Politiko odprtega dostopa do raziskovalne infrastrukture Univerze v Mariboru.

Z namestitvijo najsodobnejše znanstvenoraziskovalne opreme, ki bo raziskovalkam in raziskovalcem UM in tudi drugim slovenskim raziskovalkam in razis­kovalcem zagotovljena po načelu odprtega dostopa, na Univerzi v Mariboru še aktivneje stopamo po poti odprte znanosti.

———

Prof. dr. Zdravko Kačič je rektor Univerze v Mariboru.