»Prvič v zgodovini je človeštvo uspešno izvedlo poskus kalitve rastline na površju Lune,« je povedal
Xie Gengxin, kitajski znanstvenik, ki je pripravil eksperiment, ki ga je na Luno ponesla
sonda Chang'e 4, ki se je v zgodovino že vpisala
kot prva, ki je 3. januarja uspešno pristala na oddaljeni strani Lune.
Na sosednjem nebesnem telesu je, kot trdi kitajska vesoljska agencija, vzklilo seme bombaža, kar je zagotovo pomemben dosežek tako za Kitajsko kot globalne programe za dolgotrajnejše misije v globoko vesolje.
Znanstveniki z 28 kitajskih univerz so oblikovali 18 centimetrov visok in tri kilograme težak kontejner z zrakom, vodo, prstjo in drugimi hranili, v katerega so položili različne žive organizme: semena bombaža, navadnega repnjakovca, ki sodi v družino gorčic, krompirja in jajčeca vinske mušice ter kvasovke.
To je fotografija iz kontrolne posode na Zemljii, so opozorili znanstveniki.
FOTO: CHONGQING UNIVERSITY/AFP
Semena so bila v fazi kalitve, a so jo s posebno »biološko tehnologijo« uspavali med 20-dnevnim potovanjem do Lune, je navedla kitajska tiskovna agencija. Rasti so začela šele, ko so nadzorni centri na Zemlji sondi ukazali, naj jih zalije, so pojasnili.
Do zdaj je po kitajskih navedbah uspešno vzklilo le seme bombaža, kot dokaz prilagajo fotografije. Znanstveniki upajo, da bodo rastline ustvarile mini biosfero oziroma samozadostno okolje, ko bi dovolj velike rastline v posodo usmerjeno sončno svetlobo uporabile za fotosintezo in tako proizvajanje kisika, nujnega za razvoj ličink vinske mušice.
Nekateri so zaradi rastlin na Luni opozorili na morebitno kontaminacijo površja, pa vendar v tem primeru večina znanstvenikov ni zaskrbljena. Omeniti je treba, da je na površju že skoraj 100 vreč človeških odpadkov, ki so jih za seboj pustili astronavti v misijah Apollo.
Rastline so že uspešno vzgojili na Mednarodni vesoljski postaji, nikoli pa še na Luni. A to je, kot pravijo znanstveniki, pomembno dejstvo v načrtovanju prihodnjih misij. Znane so ideje o lunarnih bazah, ki bi služile kot servisne postaje za obnovo zalog na poti do Marsa ali celo globlje v vesolje.
»Spoznavanje rasti teh rastlin v okolju z nizko gravitacijo bo temelj za prihodnje vesoljske misije,« je poudaril tudi Xie. Največji izziv je seveda bil, kako ohranjati stalno temperaturo na površini, kjer je razpon temperatur od minus 173 do krepko več kot sto stopinj Celzija, ter seveda, kako rastline zaščititi pred sevanjem na potovanju. Xie je še poudaril, da bi v prihodnjih letih bombaž lahko uporabljali za oblačila, krompir pa za prehrano astronavtov.
Lander Chang'e 4 na Luni.
Kitajska sonda je opremljena še z drugimi znanstvenimi eksperimenti, ki so jih poleg na Kitajskem razvili še v Nemčiji in na Švedskem, da bi čim bolje raziskali okolje, kozmično sevanje in vplivanje sončevega vetra na lunino površje.
Na landerju je na Luno pripotoval tudi rover Yutu 2 (žadasti zajec), ki bo raziskoval Von Karmanov krater.
Rover Yutu 2. FOTO: China National Space Administration/AFP
Smeli načrti: baza na Luni
Kitajska vesoljska agencija načrtuje še štiri misije na Luno. Že konec tega leta namerava poslati sondo Chang'e 5, ki se bo predvidoma vrnila na Zemljo s prgiščem Lunine prsti. Tudi misija številka 6 bo pobirala vzorce, in sicer z južnega pola.
Vse te misije bodo postavljale temelje za lunarno bazo, pri gradnji katere se bo Kitajska zatekla k tehnologiji 3D tiska, je povedal Wu Yanhua, namestnik poveljnika kitajskega programa raziskovanja Lune. Wu je še razkril, da bo Kitajska okoli leta 2020 sondo poslala tudi na Mars.
Komentarji