V nadaljevanju preberite: 

Ko razmišljamo o možganih, nas večina pomisli na abstraktne ideje, na zavedanje o samih sebi, na ustvarjalnost in na intelektualne podvige. Za mnoge med nami so možgani nekakšno sredstvo za presežni svet idej in abstraktnih misli, ki nas opredeljuje kot misleče ljudi.

Tudi v popularni kulturi so možgani velikokrat predstavljeni kot izvor vseh odločitev in ukazov, kot nekakšen računalnik, ki narekuje telesu, kaj naj dela in kako naj se počuti. Le redko pomislimo, da so možgani pravzaprav občutljiv želatinast organ, ki je od dogajanja v preostalem telesu odvisen prav tako kot pljuča, mišice ali črevo.

Poleg tega, da nam možgani omogočajo potovanje po abstraktnih miselnih pokrajinah, pa so se v prvi vrsti razvili za to, da koordinirajo naše gibanje. Pomislimo, katere aktivnosti in interakcije z okolico nam sploh preostanejo, če ne moremo smiselno premikati svojega telesa? Ugotovili bomo, da nam naše visoko cenjene abstraktne miselne sposobnosti služijo le, če jih lahko preizkušamo in bogatimo v komunikaciji s preostalim svetom, kar pa nam omogoča šele naše telo z gibanjem: govorom, poslušanjem, gledanjem, premikanjem.