V nadaljevanju preberite:

Pod nič kaj impozantnim imenom »standardni model« se skriva ena najbolj zanesljivih fizikalnih teorij, do katere fiziki že pol stoletja gojijo ambivalenten odnos. Po eni strani gre za najbolj celovito teorijo, ki ničkolikokrat preverjeno odlično opisuje delce in interakcije, skratka resničnost, s čimer sodi med največje dosežke človeške civilizacije. Po drugi strani vemo, da je nepopolna, saj o gravitaciji, splošni teoriji relativnosti, pospešenem širjenju vesolja ali temni energiji ne ve ničesar. Fiziki so že dlje časa v zagati, ali nadaljevati krpanje standardnega modela ali poiskati povsem novo teorijo vsega.

Fizika osnovnih delcev prijadra na naslovnice vsakokrat, ko izmerijo kakšno lastnost ali obnašanje (osnovnih) delcev, ki je standardni model ne zna napovedati. Aprila so fiziki iz pospeševalnika delcev Fermilab v Illinoisu objavili prav takšne rezultate. Izmerjeni magnetni moment subatomskih delcev, ki se imenujejo mioni, se je razlikoval od teoretičnih napovedi standardnega modela. Ker so enako odstopanje od teorije pri isti vrsti delcev izmerili že pred dvajsetimi leti, je med fiziki vnovič završalo.

Prve meritve g-faktorja mionov so sicer že v 60. letih izvedli v Cernu.