Trojica astronavtov z nebeške palače srečno pristala na severu Kitajske

Drugega novembra 2000 je na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela Ekspedicija 1 in od takrat so na vesoljski postaji stalno prisotni ljudje. ISS je največja in najstarejša vesoljska postaja, ni pa edina. Ker v projektu zaradi političnih razlogov ne sme sodelovati Kitajska, je ta sestavila svojo. Tiangong ali Nebeška palača je neprekinjeno naseljena od junija 2022.

Trenutno je v vesolju deset oseb, od tega jih sedem biva na ISS, trije pa so na Tiangongu. 48-letni Cai Xuzhe, 34-letni Song Lingdong, nekdanji vojaški pilot, in 34-letna Wang Haoze, inženirka, so na kitajsko postajo prispeli 30. oktobra. Slednja sta do zdaj najmlajša med astronavti, ki so poleteli na Tiangong, Wangova pa je tretja Kitajka, ki sodeluje v vesoljski odpravi s posadko.

Po prihodu nove ekipe se je prejšnja, ki je na kitajski vesoljski postaji bivala in delala od 25. aprila letos, poslovila in včeraj pozno popoldne po srednjeevropskem času srečno pristala na območju Dongfeng na severu Kitajske.

Vsi trije astronavti, 44-letni Ye Guangfu, 35-letni Li Cong in 37-letni Li Guangsu, se dobro počutijo, so sporočili iz kitajske vesoljske agencije, ki je njihovo odpravo Shenzhou-18 označila kot uspešno. Ye Guangfu je postal prvi kitajski astronavt, ki je v vesolju skupno bival več kot eno leto, natančneje 374 dni v dveh odpravah.

Med odpravo so astronavti uspešno izvedli dva vesoljska sprehoda. Maja je bil izhod s postaje dolg osem ur in pol, kar je bil najdaljši posamezni vesoljski sprehod za kitajske astronavte. Opravila sta ga Ye Guangfu in Li Guangsu. Junija sta se na zunanjo stran postaje za nekaj več kot šest ur podala Ye Guangfu in Li Cong. Uspešno so namestili napravo, ki postajo ščiti pred delci – lahko so to vesoljske smeti ali naravni mikrometeoriti, ki vseskozi švigajo okoli Zemlje.

Na postaji so opravili tudi vrsto poskusov, v akvariju pa so uspešno vzgojili tudi navadne cebrice (te, denimo, gojijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ribice oziroma predvsem njihove zarodke uporabljajo v najrazličnejših raziskavah). V poskusu so kitajski astronavti preverili, kako rastejo ribice v breztežnosti. Med drugim so opazili nenormalno vedenje, saj so plavale obrnjene na hrbet.

Na postaji so gojili tudi rastline, kar bo pripomoglo pri razvoju poljščin za prihodnje odprave. Tudi Kitajska ima namreč smele načrte pri osvajanju vesolja, do konca tega desetletja želi država s posadko pristati na Luni (tako je že aktualno vprašanje, ali bo Kitajska prehitela Američane, ki si v programu Artemis prizadevajo, da bi znova pristali na Luni, a imajo ogromno težav pri pripravi plovil – Nasa za zdaj upa, da ji bo pristanek na Luni uspel proti koncu leta 2026).

Tiangong, ki je precej manjši od ISS, bo po načrtih Kitajske operativen vsaj desetletje. ISS bo svojo poslanstvo po navedbah Nase sklenil leta 2031, ko ga bodo potisnili iz orbite, da bo vstopil v ozračje in vsaj delno zgorel, preostanek pa bo padel v odročno območje Tihega oceana. Medtem ko so na ISS bivali astronavti iz več kot 20 različnih držav, so na Tiangongu do zdaj bivali le Kitajci. Vendar pa je kitajska vesoljska postaja v pogovorih, da bi se v urjenje in bivanje na postaji vključili tudi astronavti iz drugih držav, je navajala tiskovna agencija Xinhua.

Pred kratkim so pri kitajski vesoljski agenciji razkrili, da si na trenutno postajo v obliki črke T želijo dodati še tri nove module. Leta 2026 bo Kitajska v isto tirnico, po kateri okoli Zemlje kroži postaja, izstrelila vesoljski teleskop Xuntian, podoben Hubblu. Teleskop se bo sposoben pripojiti na Tiangong za morebitna popravila in vzdrževalna dela.