Ko veter piha s hitrostjo 33.000 km/h

Tornadi, cikloni in orkani, tudi nam vsem znani sunki burje, divjajo na Zemlji, vendar jih vetrovi, ki so jih zaznali na planetu zunaj našega osončja, pustijo daleč za seboj. Astronomi so na eksoplanetu WASP-127b ob njegovem ekvatorju zaznali vetrove, ki dosegajo celo hitrost 33.000 kilometrov na uro. Tako hitrih vetrov do zdaj niso namerili še na nobenem planetu, so sporočili iz organizacije Evropski južni observatorij (ESO). Z njihovim Zelo velikim teleskopom (VLT) v Čilu so namreč astronomi raziskovali ta prečudni svet.

WASP-127b, ki so ga odkrili leta 2016, je kategoriziran kot plinski velikan, ki kroži okoli zvezde tipa G, od nas je oddaljen več kot 500 svetlobnih let. Planet je po podatkih Nase 1,4-krat večji od Jupitra, vendar je njegova masa precej manjša od Jupitrove, zato pravijo, da je planet »napihnjen«. Leži blizu svoje zvezde, za en obhod (leto) okoli nje potrebuje pičle štiri dni. Planet je po prepričanju astronomov plimsko zaklenjen, kar pomeni, da potrebuje toliko časa, da se zavrti okoli lastne osi, kot da obkroži zvezdo (plimsko zaklenjena je denimo naša Luna, zato vseskozi vidimo le en njen obraz). Iz podatkov, kako velik je planet in koliko časa potrebuje, da obkroži svojo zvezdo, lahko astronomi sklepajo, kako hitro se vrti okoli svoje osi, so navedli v Esu.

Mednarodna ekipa astronomov je z najnovejšimi opazovanji planeta prišla do nepričakovanega odkritja. »Del atmosfere planeta se premika proti nam z veliko hitrostjo, medtem ko se drugi del z enako hitrostjo oddaljuje od nas. To kaže, da okoli ekvatorja divjajo siloviti vetrovi,« je pojasnila Lisa Nortmann, raziskovalka z univerze v Göttingenu in glavna avtorica študije, objavljene v reviji Astronomy & Astrophysics. S hitrostjo devet kilometrov na sekundo (kar je približno 33.000 km/h) veter piha s skoraj šestkratno hitrostjo, s katero se vrti planet. »Česa takega še nismo videli,« je dodala.

V našem osončju so najhitrejše vetrove izmerili na Neptunu, kjer pa so pihali le s hitrostjo 0,5 kilometra na sekundo ali 1800 km/h. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije so najhitrejši sunek vetra na Zemlji zaznali na otoku Barrow ob severozahodni obali Avstralije 10. aprila 1996, ko je otok prizadel tropski ciklon Olivia. Takrat so namerili, da je veter pihal s hitrostjo kar 408 kilometrov na uro ali 0,11 kilometra na sekundo.

Kako so astronomi lahko izmerili hitrost vetra na tako oddaljenem planetu? Pri Esu so pojasnili, da so astronomi z meritvami, kako svetloba zvezde potuje skozi zgornje plasti ozračja planeta, določili sestavo ozračja. Njihovi rezultati potrjujejo vsebnost vodne pare in molekul ogljikovega monoksida v atmosferi. V teh meritvah so zaznali dvojni vrh, da se del atmosfere premika proti nam, drugi del stran od nas, kar bi lahko pojasnili z močnimi vetrovnimi strženi okoli ekvatorja. Z nadaljnjim preučevanjem so astronomi še ugotovili, da so temperature na polih nižje od preostalega planeta.

Področje raziskovanja planetov zunaj našega osončja z novimi tehnologijami hitro napreduje. V začetku 90. let so odkrili prvega, danes je potrjen obstoj več kot 5800 eksoplanetov. Še nedavno so astronomi lahko določali le njihovo maso in velikost, danes pa že analizirajo tudi njihovo ozračje in med drugim ugotavljajo, ali se morda v njem skrivajo molekule, ki bi kazale na obstoj življenja.