Slovenija je majhna država, toda slovenski potomci so v različnih krajih po svetu. Ena večjih slovenskih skupnosti je v Clevelandu, od tam je tudi študentka političnih znanosti Jillian Morrison. Po maminih starših je na pol Slovenka, k nam pa bi se rada vrnila za magisterij.

Po imenu ne bi nikoli sklepali, da je povezana s Slovenijo, vendar je Jillian Morrison takoj razložila, da ima precej slovenskih povezav. »Mamini starši so iz Slovenije. Dedek je iz Ljubljane, babica iz Metlike in vsakih nekaj let pridem v Slovenijo obiskat sorodnike,« je dejala v telefonskem pogovoru. »Mama se je rodila v Združenih državah Amerike. Tukaj je še njen brat, torej moj stric. Preostali sorodniki so v Sloveniji, po dedkovi strani pa jih je še nekaj v Argentini.«

Doma ves čas ohranjajo slovenskega duha. »Ko sem bila mlajša, sem vsako soboto obiskovala slovensko šolo v Clevelandu, bila sem tudi v folklorni skupini Kres, poleti pa sem se udeleževala številnih taborov,« je povedala. »V Clevelandu sta dve slovenski šoli; Marije Vnebovzete in svetega Vida. Dejavnosti smo imeli od devetih do dvanajstih, predvsem kulturne, športne in piknike, vsako leto pa smo pripravili tudi praznične zabave za Miklavža, božič in novo leto.«

FOTO: osebni arhiv

Babica govori samo slovensko

Z vsako novo generacijo se spreminja tudi slovenska skupnost v Clevelandu. »Največ je odvisno od staršev. S slovensko šolo si gotovo bolj povezan, če sta oba starša Slovenca. Če si iz mešanega zakona, je bistveno manj možnosti, saj se potem doma verjetno vsi pogovarjajo angleško. Moj oče se ni nikoli učil slovenščine, tudi moj mlajši brat ima bistveno manj interesa za povezovanje s Slovenijo.«

Čeprav razume slovensko, se z znanjem slovenščine ne hvali preveč. »Po zoomu se trenutno učim slovenščino, saj se želim vrniti v Slovenijo. Moja slovenščina vseeno ni blesteča, govorim namreč zelo preproste stavke. Zagotovo lahko naročim v restavraciji, toda nekega normalnega pogovora v slovenščini trenutno še ne morem opraviti.«

Slovensko govori babica, prav tako mama. »Moja mama je odraščala v slovenski kulturi, saj sta babica in dedek ves čas govorila slovensko. Mama se je tako angleščine naučila šele v vrtcu,« je razlagala Jillian Morrison. »Babica še vedno živi v isti hiši, ki sta jo z dedkom kupila pred šestdesetimi leti, ko sta se preselila v ZDA. Zdaj ko je starejša, govori skoraj samo še slovensko, kar mi pomaga pri učenju jezika. Kar pove babica, razumem skoraj vse, edino težavo imam, da ji v slovenščini težko odgovorim.«

V Sloveniji je bila že petkrat, prav tako v ZDA večkrat pridejo sorodniki iz Metlike. »Pridejo na obisk k babici. Skupaj preživljajo čas, gredo na izlete, nazadnje so bili na Niagarskih slapovih in v Torontu v Kanadi.«

FOTO: osebni arhiv

Študentski dolg je velika težava

Jillian je bila nazadnje v Sloveniji lani od septembra do novembra, bila je del študijskega programa Asef. »Med pripravništvom sem sodelovala z Matejem Avbljem z Nove univerze, bil je moj nadzornik pri raziskovalni nalogi,« je povedala. »Raziskovala sem politične mite, kako nastanejo etnične identitete v bivši Jugoslaviji. Veliko je namreč ljudi, ki živijo zunaj in nikoli niso bili v Sloveniji, Hrvaški, Bosni ali v Srbiji, a se vseeno čutijo povezane s temi državami. Vedo samo to, kar preberejo ali slišijo, a teh držav ne doživijo.«

V ZDA je prejela diplomo s področja političnih znanosti, zdaj se pripravlja na magisterij. »Slovenski študijski sistem je zelo drugačen od ameriškega. V ameriškem te vseskozi spodbujajo, da veliko bereš, da ustvarjaš miselni proces in da o prebranem govoriš s profesorjem in sošolci. V Sloveniji pa prideš v predavalnico, se usedeš in spremljaš, kaj profesor piše po veliki beli tabli, nato pa greš domov.«

Več razlik je tudi v financiranju študija. »Želim si, da bi bilo izobraževanje v ZDA cenejše, saj je to najboljša naložba v prihodnje generacije in tudi v razvoj prihodnjih politikov. Hodila sem na zasebni kolidž, zato imam tudi jaz študentski dolg, enako kot večina mojih prijateljev,« je potarnala. »Državna in federalne vlade bi lahko več denarja namenile za izobraževanje, saj je jasno, da ravno izobrazba najbolj učinkovito prekinja začarani krog revščine in omogoča večji zaslužek.«

Vse je na dosegu roke

Življenje v Sloveniji ji je bilo zelo všeč. »Vse je na dosegu roke, še posebno v Ljubljani, a hkrati si zelo hitro v gorah ali na morju,« je dejala. »Zaradi šolanja trenutno sicer živim v Chicagu in ne v Clevelandu. Živela sem v majhnem predmestju Clevelanda, zdaj pa živim v gigantskem Chicagu.«

Priznava, da je ameriški način življenja precej hitrejši, vse se mora zgoditi takoj, česar v Sloveniji ni občutila. »Pri vas je vse bolj umirjeno, toda pogrešala sem, da nimate toliko dostopa do različnih restavracij, vendar zaradi tega ni bilo konec sveta.«

Poleg počasnejšega načina življenja je opazila tudi karakterne razlike. »Slovenci ste bolj zadržani kot Američani. Težje vas je spoznati, medtem ko od Američana vse izveste že v prvih dveh urah.«

Kmalu vrnitev v Slovenijo

O Sloveniji sicer bolj malo vedo Američani, ki z našo državo nimajo sorodstvenih povezav. Kvečjemu poznajo Luko Dončića in Melanio Trump. »V šoli sem včasih predstavila, kako je v Sloveniji, drugače pa jo poznajo predvsem tisti, ki so jo že obiskali, večkrat pa Slovenijo kdo zamenja za Slovaško.«

Ko se bo v prihodnje spet vrnila v Slovenijo, bi to rada storila s slovenskim potnim listom. »Ker sem druga generacija slovenskih potomcev, to še lahko storim. Za pridobitev slovenskega državljanstva moram potrditi povezave s Slovenijo. Komaj čakam, da začnem proces, verjetno že aprila ali maja.«

Predstavlja si celo, da bi lahko v Sloveniji živela dlje časa, vendar še ni prepričana, ali bi lahko ostala za vedno. »Vsekakor komaj čakam, da začnem študij magisterija in se vrnem v Slovenijo, kar bo novo poglavje v mojem življenju.«