Glavnina kolesarjev v Mariboru so študenti

Maribor sodi med izrazito motonormativna mesta v Sloveniji. Izraza se je domislil Ian Walker, okoljski psiholog z Univerze Swansea, in pomeni mesta, ki so narejena po meri avtomobilov in manj za pešce in kolesarje. Ceste, pločniki in prometna signalizacija dajejo prednost motornemu prometu, drugi načini prevoza pa se mu morajo prilagajati.

Simbol neenakosti kolesarjev in pešcev v mariborskem cestnem prometu je tipka, ki jo morajo pešci in kolesarji pritisniti, da se jim aktivira zelena luč na semaforju. Pogosto je postavljena na takih mestih, da jo je mogoče aktivirati samo ob sestopu s kolesa. V preteklosti se je načrtovalcem zdel ta ukrep smiseln, saj omogoča večjo pretočnost motornih vozil. Do danes pa še ni bilo volje, da bi ga odpravili. Prikrojenost infrastrukture osebnim vozilom se kaže tudi v strukturi dejanskega načina prevoza dnevnih vozačev. Po podatkih Kolesarske strategije mesta Maribor kar 65 odstotkov dnevnih vozačev za pot na delo in v šolo uporablja avtomobil, kolesari pa jih le pet odstotkov. To je manj kot v okoliških večjih mestih, kot so Gradec (14,5 odstotka), Ljubljana (13 odstotkov) in Zagreb (10 odstotkov).

Znotraj teh petih odstotkov je večina mladih, predvsem študentov, ki kolesarijo zlasti zato, ker je ta oblika premagovanja razdalj v Mariboru najcenejša. V Mariboru študenti predstavljajo kar šestino prebivalcev. Kdo bi brez njih sploh še kolesaril po mestu?

Od leta 2022 v okviru projekta Študentski becikl stanovalcem študentskih domov ponujajo  brezplačno souporabo koles. FOTO: Tadej Regent  

Kolesarjenje v kampusu

Študentska populacija je torej tista, ki v Mariboru živi idejo trajnostne mobilnosti, zato smo v raziskavi preverili, kakšne možnosti imajo za kolesarjenje tisti, ki se zadržujejo v največjem študentskem kampusu v mestu. Študentski kampus ob Gosposvetski ulici v Mariboru velja za enega največjih v državi. V njem so tri fakultete, ki gostijo približno 2500 študentov, in pet študentskih domov s skupno kapaciteto 1100 ležišč. Upoštevajoč, da je na treh fakultetah in v študentskih domovih približno 400 zaposlenih (brez zunanjih sodelavcev), lahko sklepamo, da se vsak delovni dan med študijskim semestrom v kampusu zadržuje okoli 4000 ljudi.

Zaposleni težav s parkiranjem motornih vozil nimajo, saj je v kampusu zanje na voljo več brezplačnih parkirišč. Drugače je s parkirišči za kolesarje. V študijskem letu 2023/2024 smo ocenjevali stanje kolesarskih parkirišč na Univerzi v Mariboru in ugotovili, da trojica fakultet v kampusu primernega parkirišča za kolesa sploh nima. Za kolesa je namenjen manjši prostor pri vhodu, pogosto zaparkiran z avtomobili, z režami v tleh, brez stojal, kamor bi bilo mogoče prikleniti ogrodje kolesa. Drugače je pri študentskih domovih, kjer za varnost koles poskrbijo z zaprtimi kolesarnicami. Od leta 2022 pa v okviru projekta Študentski becikl svojim stanovalcem ponujajo celo brezplačno souporabo koles.

Sistem izposoje koles

Dobrodošel premik v razvoju kolesarskega prometa v Mariboru je bil prihod sistema izposoje koles Mbajk z mrežo 33 postaj leta 2022. Danes ima že več kot 35.000 uporabnikov. Mariborska različica ljubljanskega sistema Bicikelj, ki ga upravlja oglaševalsko podjetje Europlakat, je spodbudila ljudi k premagovanju krajših razdalj s kolesom. Ob zagonu so našteli rekordno število registracij, po številu izposoj pa je Mbajk rekorder med vsemi 60 mesti s tem sistemom souporabe.

Primerjava izposoj koles Vir: Europlakat

Sistem je namreč zanesljivejša alternativa mestnemu avtobusnemu prometu (ne pa tudi osebnemu motornemu prometu). Med prebivalstvom je Mbajk doživel veliko odobravanja, med drugim zaradi ugodne uporabe sistema, ki je praktično brezplačna (letna članarina stane samo tri evre). Toda uporaba sistema ima po podatkih Inštituta za politike prostora tudi svojo skrito ceno. Tako kot Bicikelj v Ljubljani je Mbajk rezultat javno-zasebnega partnerstva z Mestno občino Maribor, kjer je podjetje Europlakat pridobilo dovoljenje za uporabo javnih površin za oglase, ki jih prebivalci zagotovo ne potrebujejo. Število Europlakatovih oglasnih postaj se je tako do maja 2024 povečalo za okoli 20 odstotkov in se bo v prihodnosti še bolj, ker pogodba to omogoča.

Kolesarske poti iz študentskega kampusa. Kartografija: Mitja Kuhar

V okviru projekta Cycle4Maribor smo analizirali podatke o izposoji na dveh postajah Mbajka, ki sta najbližje študentskemu kampusu, in ugotovili, da največ poti uporabniki opravijo v smeri središča mesta in proti nakupovalnemu središču Europark, medtem ko so povezave z drugo stranjo Drave šibke. To najverjetneje lahko pripišemo oteženemu kolesarjenju čez Koroški most in skozi železniški podvoz, kjer je na poti več ovir, nepotrebnih zavojev, dvigov in spustov. Presenetljivo šibke so tudi povezave z železniško postajo, kar kaže na to, da študenti multimodalnost (dopolnjevanje železniške povezave s kolesi Mbajk) uporabljajo v zelo majhnem obsegu.

Prav tako smo preverili uporabo koles v sistemu Mbajk po letnih časih in ugotovili, da je največ izposoj oktobra, ko mesto preplavijo študenti. Drugi vrhunec je spomladi. Toda poleti v Mariboru (v nasprotju z Ljubljano) število izposoj upade, saj mesto zapustijo študenti, ki so očitno najbolj pogosti uporabniki tega sistema souporabe koles.

Krožno križišče, skozi katero poteka regionalna cesta proti Dravogradu, se je že večkrat izkazalo za eno glavnih črnih točk v mariborski kolesarski infrastrukturi. Nedavno se je tam zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil huje poškodovan 23-letnik; voznik je pospeševal na Koroškem mostu, z neprilagojeno hitrostjo zapeljal v krožišče in trčil v ograjo ob pešpoti in osebo na njej. Po nesreči so ograjo le popravili, v krožišču pa ohranili za pešce in kolesarje neugodno ureditev. Nujen ukrep za zagotovitev varnosti študentov in zaposlenih v študentskem kampusu bi bila namreč ureditev, da bi omejili hitrost na 30 km/h in postavili talne ovire za motorni promet.

Krožno križišče, skozi katero poteka regionalna cesta proti Dravogradu. FOTO: Peter Kumer  

Kljub občasnim izboljšavam, kot je sistem izposoje koles Mbajk, je infrastruktura za kolesarje v Mariboru še vedno izrazito podrejena potrebam motornega prometa, kar omejuje širšo uporabo trajnostnih oblik mobilnosti.

V projektu Cycle4Maribor, pri katerem Univerza v Mariboru sodeluje z Mariborsko kolesarsko mrežo, med februarjem in junijem 2025 v okviru interdisciplinarne skupine, ki jo sestavljajo mentorji in študenti geografije, sociologije, prometnega inženirstva in prostorskega načrtovanja, raziskujemo potovalne navade prebivalcev Maribora ter študentov druge največje slovenske univerze. Pričakujemo, da bo projekt privedel do priporočil za mestne odločevalce pri spodbujanju trajnostnih potovanj v Mariboru.

–––

Dr. Peter Kumer je predavatelj in raziskovalec na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Mitja Kuhar, Jan Drevenšek in Tilen Majšler pa so študenti magistrskega študijskega programa Geografija.