Gensko spremenjene kokoši valijo zdravila

Raziskovalci z univerze v škotskem Edinburghu so kokoši gensko spremenili tako, da v jajcih proizvajajo človeške beljakovine, ki so lahko osnova zdravil. Upajo, da bo njihov projekt nekega dne vodil v mnogo cenejše terapije, ki rešujejo življenja.

Zdravila na osnovi beljakovin, kot sta na primer terapiji za raka herceptin in avastin, so lahko učinkovita, ko odpovedo tradicionalna zdravila, a njihova pomanjkljivost je, da so zelo draga. Raziskava znanstvenikov inštituta Roslin, ki jo vodijo skupaj s povezanim podjetjem Roslin Technologies, pa bi lahko pomenila mnogo cenejše proizvodne procese, piše britanski BBC.

Ekipa raziskovalcev z inštituta Roslin je genome kokoši spremenila tako, da njihova jajca vsebujejo velike količine visokokakovostnih beljakovin. Samo tri jajca vsebujejo klinično pomembno dozo, so navedli. Te beljakovine bodo zdaj najprej uporabili v raziskavah, a laboratorijski preizkusi so že pokazali, da so najmanj tako učinkovite kot tovrstna zdravila.

Kokoši so za zdaj gensko spremenili tako, da proizvajajo dva tipa beljakovin. Ena je makrofag CFS, ki jo razvijajo kot terapijo za stimulacijo poškodovanega tkiva, da bi se to samo popravilo. Razvijajo jo v človeški in prašičji različici.

Druga je interferon alfa-2a. »Gre za človeku lastni protein, ki se odziva kot del človekovega imunskega sistema. Ima protivirusne lastnosti, pri njem pa so po besedah doktorice Lisse Herron iz podjetja Roslin Technologies odkrili tudi protikancerogene lastnosti. Gre za protein, ki se že nekaj časa uporablja za zdravljenje hepatitisa pri določenih oblikah raka,« je dodala.

Ekipa raziskovalcev je prepričana, da lahko še razširi nabor beljakovin, ki jih bodo valile transgene kokoši. Samih kokoši navzočnost človeških proteinov v njihovem telesu ne prizadene, tudi živijo bolje kot kokoši v baterijski reji, saj pač valijo jajca kot običajno.

Raziskava sicer poteka v zavarovanem objektu znotraj inštituta Roslin, kjer v prostornih kokošnjakih vzrejajo več deset transgenih živali, katerih naloga je zvaliti 300 jajc letno. Družbo jim delajo tudi petelini, ki imajo dvojno vlogo.

Kokoši namreč bolj valijo jajca, če je v njihovi bližini petelin. Poleg tega samce potrebujejo za vzrejo več transgenih kokoši. Te namreč niso kloni, ampak na svet pridejo na konvencionalen, biološki način.

»V kokošnjaku imamo petelina, ki lahko v zelo kratkem času proizvede zelo veliko piščet,« je povedala profesorica Helen Sang z inštituta Roslin.

Jajca, ki jih zvalijo kokoši, nato potujejo v laboratorij, ki je ločen od kakofonije kokošnjakov. Tam jih razbijejo in rumenjake ločijo od beljakov. Rumenjakov ne uporabijo, beljak pa je tisti, ki vsebuje velike količine medicinsko pomembnih beljakovin.

»Te proteine je resnično drago proizvesti, saj jih ni mogoče sintetizirati v laboratoriju,« je povedala doktorica Herron. »Zanje je potreben živeči sistem, saj so proteini zelo velike in zelo kompleksne molekule, ki za pravilno izdelavo potrebujejo ves ustroj celice,« je dodala Herronova.

Transgene kokoši bi tako lahko postale pionirke pri proizvodnji boljših in cenejših zdravil. Tudi pri tej raziskavi, tako kot pri vseh, ki obetajo, sicer obstaja težava. Do dejanskega nastanka prelomnega zdravila morajo poteči tudi desetletja nadaljnjih raziskav in preizkusov. A pot do tako imenovanih zdravil sirot za redke bolezni je lahko precej krajša, zdravila za živali pa pridejo na trg še prej, še dodaja BBC.