Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Znanoteh

Francoski paleontologi odkrili novega rastlinojedega dinozavra

Celotne najdbe fosilov zavropodov so izjemno redke. Številnim skoraj popolnim primerkom manjkajo glava, konica repa in okončine.
Na fotografiji stegnenica zavropoda, ki so jo v Angeacu odkrili leta 2019. FOTO: AFP
Na fotografiji stegnenica zavropoda, ki so jo v Angeacu odkrili leta 2019. FOTO: AFP
L. Z.
7. 10. 2024 | 13:09
7. 10. 2024 | 13:59
3:15

Najdišče fosilov Angeac v jugozahodni Franciji še naprej upravičuje svoj sloves. Arheološka izkopavanja, ki so potekala to poletje v tem predelu Francije, so privedla do odkritja ostankov nove vrste zavropoda, velikanskega rastlinojedega dinozavra, ki je živel v regiji pred 140 milijoni let. Paleontolog Ronan Allain iz pariškega Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (MNHN) in njegova ekipa so tukaj že leta 2010 odkrili na tisoče kosti zavropoda, kar jih je postavilo na paleontološki zemljevid. Letos jih je najprej razveselilo odkritje ogromne stegnenice, ki so ji sledila štiri vretenca, delci lobanje, medenice in okoli dvajset zob.

Na podlagi novih izkopanin so ustvarili nov profil vrste zavropodov. Ti štirinožni rastlinojedi dinozavri so bili med največjimi bitji, ki so kdaj hodila po Zemlji. Imeli so zelo dolge vratove, dolge repe, majhne glave in štiri debele, stebrom podobne noge. Ti velikani so tako kot vsi drugi neptičji dinozavri izumrli v izumrtju v obdobju krede – paleogena. Njihove fosile so našli na vseh celinah, vključno z Antarktiko. Celotne najdbe fosilov zavropodov so izjemno redke. Številnim skoraj popolnim primerkom manjkajo glava, konica repa in okončine.

»Novinec«, ki je moral biti dolg med 15 in 20 metri, »ni največji, je pa bil precej ogromen, tehtal je okoli 25 ton«, je za Le Monde dejal Ronan Allain. »Njegovi zobje so drugačni od tistih pri drugih vrstah zavropodov, ki so jih pred tem odkrili na tem mestu,« je dejal raziskovalec.

Izkopavanja so se sicer začela vse prej kot obetavno. »Zaradi močnega deževja nismo vedeli, ali bomo lahko izkopavali; stroji so se potapljali in najdišča nismo mogli izsušiti,« je dejal Allain. Angeac je namreč sredi kamnoloma, ki je izpostavljen poplavam, za nadzor ravni vode pa uporabljajo sistem črpalk in bazenov. Dež je sčasoma ponehal in z le nekajdnevno zamudo je delavcem v kamnolomu, ki so paleontologom omogočili dostop do njihovega najdišča, uspelo odstraniti plast proda, ki je prekrivala glino, kjer so se kopičili fosili.

Ključna razlika v primerjavi s predhodnimi najdbami je ta, da so v nasprotju z običajnimi fosili, ki so močno premešani in pogosto poškodovani, tokrat našli še vedno povezana vretenca. »To pomeni, da bo verjetno v bližini odkritih še več kosti. Vsi smo že v nizkem startu za prihodnje leto!« je rekel paleontolog.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine