Neomejen dostop | že od 14,99€
Danes nihče noče več slišati ali se pogovarjati o covidu-19, kot da se pandemija v resnici ni zgodila. To je neverjeten populacijski psihosocialni fenomen.
Leta 2020 je novi koronavirus oziroma covid-19 vrgel svet v nori kaos, na začetku leta 2021 je bila katastrofa popolna. Takrat so države vsak teden poročale o približno 100.000 smrtnih primerih, povezanih s covidom-19.
Na začetku leta 2022, ko se je pojavila različica omikron, je bilo tedensko prijavljenih 23,5 milijona primerov. Od leta 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prejela poročila o najmanj sedmih milijonih smrtnih primerov, čeprav so številke najmanj trikrat višje.
Celoten vpliv in posledice pandemije še vedno niso popolnoma razumljeni in ugotovljeni, globalni vpliv na gospodarstvo, družbo in politiko je velik še zdaj. Covid-19 je v vsaki državi posebej kazal, da ima »nekaj gnilega v deželi Danski«, razkrival, kaj vse ne deluje, številne nerešene probleme v družbi, zdravstvenih sistemih, pri pretoku informacij, delovanju informatike … in to boli, še posebno politiko.
Po petih letih je po veliki prebolelosti in precepljenosti prebivalstva ter zaradi novih, manj nevarnih različic virusa sars-cov-2 to povsem druga bolezen kot na začetku. Še zdaj nimamo take končne podobe te bolezni, da bi jo opisali v medicinskih učbenikih, kot opisujemo gripo, ošpice in tako dalje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji