Kaj imata skupnega miška in teniški komolec?

»V življenju nisem v roki držala loparja, zato nisem niti pomislila, da bi lahko imela teniški komolec,« pove 42-letna Anja, ki je po večmesečni stalni bolečini vendarle obiskala specialiste fizioterapije in ti so ji postavili diagnozo, ki je sploh ni pričakovala – teniški komolec. In takoj na začetku rušimo prvi mit o tem obolenju: teniški komolec ne prizadene zgolj teniških igralcev.

Najpogostejši razlogi za pojav teniškega komolca oziroma lateralnega epikondilitisa so ponavljajoči se gibi zapestja in roke. Ta težava lahko prizadene vse, ki pogosto delajo za računalnikom, uporabljajo orodje ali dvigujejo težje predmete. Vzrok za bolečino so mikropoškodbe tetiv, ki se pripenjajo na kostni izrastek na zunanji strani komolca.

Kaj je sploh vzrok za teniški komolec? Kako prepoznati prve simptome, da ne bi zapadli v začaran krog bolečin, frustracij in omejitev v vsakdanjem življenju?

Lopar ni glavni krivec za teniški komolec

Teniški komolec torej ne prizadene le športnikov, temveč tudi tiste, ki pri svojem delu ali hobijih pogosto uporabljajo roke in zapestja. Če stanja ne pozdravimo, lahko povzroči dolgotrajno bolečino, omejeno gibljivost in zmanjšano funkcionalnost roke. To lahko močno vpliva na kakovost življenja, saj omejuje sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog in dela.

Teniški komolec je najpogostejši vzrok za bolečine v zunanjem delu komolca in je ena izmed pogostih mišično-skeletnih težav. Letno prizadene približno 4–7 od 1000 ljudi z mišično-skeletnimi težavami, pojavlja pa se pri 1–3 % splošne populacije, najpogosteje med 35. in 45. letom starosti. Največkrat je prizadeta dominantna roka, kar lahko močno vpliva na delovno učinkovitost, športno dejavnost in prostočasne aktivnosti.

Vzroki za nastanek in dejavniki tveganja

Če tudi vi opažate simptome teniškega komolca ali se že soočate z bolečinami, obiščite kliniko Medicofit in si zagotovite strokovno obravnavo. FOTO: Shutterstock

Teniški komolec je pogosto posledica čezmerne uporabe mišic in tetiv, še posebej mišice extensor carpi radialis brevis (ECRB). Ta pomaga stabilizirati zapestje, ko je komolec iztegnjen, kar se pogosto dogaja pri različnih dejavnostih, kot so igranje tenisa in druga dela, ki vključujejo ponavljajoče se gibe. Ravno ti gibi lahko povzročijo mikropoškodbe tetiv, kar vodi v bolečino in vnetje.

Dejavniki tveganja:

• starost: najpogostejši pojav je med 30. in 60. letom,
• poklici: dela, ki zahtevajo veliko ročnega dela (vodovodni inštalaterji, slikarji, mizarji, mesarji),
• športi z loparji: tenis, badminton in skvoš, še posebej pri nepravilni tehniki ali opremi,
• drugi dejavniki: kajenje, čezmerna telesna teža, nekatera zdravila in celo psihološki dejavniki, kot sta stres in anksioznost.

Raziskave kažejo, da teniški komolec pogosto vključuje kombinacijo lokalnih poškodb tetiv in sprememb v živčnem sistemu. Centralna senzibilizacija (povečana odzivnost na bolečinske dražljaje) lahko stanje še poslabša, zato je celostni pristop k zdravljenju ključnega pomena.

Prepoznajte tipične simptome in poiščite strokovno pomoč

Obolenje se po navadi razvija postopoma, med najbolj pogoste simptome pa štejemo:

• bolečina in občutljivost na zunanji strani komolca, ki se lahko razširi v podlaket in zapestje,
• bolečina se običajno poslabša pri prijemanju predmetov, obračanju kljuke ali držanju skodelice,
• šibkost prijema, kar lahko oteži vsakodnevne dejavnosti, kot so rokovanje, držanje skodelice ali obračanje kljuke,
• v hujših primerih lahko bolečina postane konstantna in se pojavlja tudi ponoči.

Diagnoza teniškega komolca se običajno postavi na podlagi kliničnega pregleda in anamneze. Med pregledom zdravnik ali fizioterapevt pritisne na lateralni epikondil in preveri občutljivost. Pogosto se uporabljajo tudi testi, kot so upogibanje zapestja proti uporu ali stiskanje predmeta. Poleg tega lahko zdravnik priporoči dodatne preiskave, kot so rentgen, magnetna resonanca (MRI) ali elektromiografija (EMG), da izključi druge možne patologije, kot so artritis in živčne kompresije.

Pomembno je, da pacient, ki sumi na obolenje, čim prej obišče strokovnjake, ki mu bodo postavili diagnozo in začrtali potek zdravljenja. Z odlašanjem zdravljenja lahko pride do zapletov, kroničnih bolečin, trajnih poškodb in šibkosti roke, zmanjšane gibljivosti in celo nezmožnosti opravljanja nekaterih poklicev ali športnih dejavnosti. Ni treba posebej poudariti, da lahko pri takšnih zapletih pacienti doživljajo težja obdobja, poviša se tudi raven stresa.

A teniški komolec ni zgolj mehanska poškodba. Raziskave kažejo, da gre za kompleksen problem, ki vključuje kombinacijo lokalne poškodbe tetiv, sprememb v živčnem sistemu in celo psiholoških dejavnikov. Prav ta večplastnost zahteva natančno diagnostiko in celovit pristop k zdravljenju, ki presega zgolj obravnavo simptoma.

Kako poteka zdravljenje in v katerih primerih je operacija neizogibna

Anjo so najprej napotili na akutno fizioterapevtsko zdravljenje. FOTO: Medicofit

Celostni pristop k zdravljenju, ki vključuje specialno fizioterapijo z usmerjeno kineziološko vadbo, je ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo.

V kliniki Medicofit se zdravljenje vedno začne z natančno diagnostično oceno, na podlagi katere pripravijo individualiziran rehabilitacijski načrt. Tudi naša sogovornica Anja je šla čez podoben postopek, ko se je po dolgem odlašanju končno odločila in obiskala kliniko. »Z bolečino sem živela (pre)dolgo. Razmišljala sem o bolniški, vendar sem odlašala, saj sem upala, da bo nekega dne izzvenela. A ko me je bolečina začela zbujati ponoči, sem se prestrašila, da je z mano nekaj resno narobe.« Že naslednji dan je poklicala Medicofit in takoj dobila termin. »Najprej sem doživela šok, ko so mi povedali, da imam teniški komolec, saj loparja v življenju nisem držala v roki. Po daljšem pogovoru s specialistom sem ugotovila, da je razlog za moje obolenje pravzaprav zelo preprost – računalniška miška. Najmanj 8 ur na dan delam pred računalnikom in seveda veliko uporabljam miško. Razložili so mi, da so prav ti ponavljajoči se gibi glavni razlog za obolenje.«

Prva faza: obvladovanje simptomov

Anjo so najprej napotili na akutno fizioterapevtsko zdravljenje, pri katerem so se strokovnjaki fizioterapije osredotočili na kontrolo simptomov, torej predvsem na zmanjšanje bolečine, vnetja in otekline, ki so se ji pojavili v zadnjem obdobju. Cilj te začetne faze obravnave je tudi povečanje gibljivost in mišične moči.

Z manualnimi tehnikami so izboljšali drsenje in delovanje tkiv, kar je bistveno za hitrejše okrevanje. Posebno pozornost so namenili sproščanju napetih mišic in izboljšanju gibljivosti komolčnega sklepa.

Poleg tega so uporabili instrumentalno terapijo z najsodobnejšimi napravami, kot so globinski udarni valovi, terapija LASER, terapija TECAR in elektrostimulacija. Te metode pomagajo zmanjšati bolečino, izboljšajo prekrvitev, pospešijo regeneracijo in zmanjšajo vnetja.

Anji so svetovali, naj v začetnem obdobju jemlje protibolečinska zdravila, nosila je tudi posebno opornico, ki ji je pomagala pri kontroli položaja zapestja.

Celostni pristop k zdravljenju teniškega komolca, kot ga ponujajo v kliniki Medicofit, vključuje natančno diagnozo in individualno prilagojen program rehabilitacije. FOTO: Medicofit

Drugi korak: kineziološka rehabilitacija kot ključen korak k popolnemu okrevanju

Ko so se simptomi umirili, je sledila obravnava pri ekipi kineziologov, ki vključuje kineziološko vadbo za krepitev iztegovalk in upogibalk zapestja in ramenskega obroča. Pomembne so tudi vaje za povečanje gibljivosti in izboljšanje propriocepcije (zaznave v prostoru), s katero bo sčasoma povečala telesno pripravljenost. Končni cilj vadb je tudi odprava morebitne šibkosti oz. mišičnega neravnovesja.

Pred zaključkom zdravljenja bo sledil še zelo pomemben korak: aplikacija testne baterije za komolec. Strokovnjak kineziologije bo na ta način ocenil gibalno učinkovitost Anjinega komolca in pripravljenost na vsakodnevne obremenitve.

Klinika Medicofit izstopa tudi po edinstvenem postkineziološkem programu, v katerega se bo Anja vključila po zdravljenju teniškega komolca. To je ključno predvsem z vidika preventive – da se obolenje ne bi več povrnilo.

Kdaj je operacija neizogibna

Če konzervativno zdravljenje, vključno s fizioterapijo, ne prinese izboljšanja v nekaj mesecih, je lahko operacija neizogibna.

Večina pacientov se z ustrezno obravnavo, kot jo ponujajo v kliniki Medicofit, uspešno izogne operativnemu posegu.

Naročnik oglasne vsebine je Medicofit