Čeprav poznamo razloge, ne ukrepamo

Brez takojšnjega in občutnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v vseh panogah omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija ne bo mogoče doseči, je aprila opozoril Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC). To pomeni, da morajo svetovne emisije doseči vrh pred letom 2025 in se zmanjšati za 43 odstotkov do leta 2030. Potrebujemo torej korenite in hitre spremembe.

Pri podnebnem prehodu govorimo tudi o vlogi »prelomnih točk«. Te lahko opredelimo kot majhen poseg, ki vodi do večjih dolgoročnih in trajnejših posledic. Kakšne bi te prelomne točke morale biti, so minuli mesec razpravljali evropski raziskovalci, glavna govornika sta bila prof. Tim Lenton in prof. Johan Rockström.

Strinjali so se, da so potrebne velike spremembe, da bomo lahko dovolj hitro zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in preprečili podnebno katastrofo. Prilagoditve bo treba izvesti na vseh ravneh, od zmanjšanja števila potovanj z letalom na ravni posameznika do opuščanja fosilnih goriv v energetiki.

Danes imamo dokaze o nestabilnosti številnih poglavitnih sistemov na Zemlji, med njimi so amazonski gozd, ledeni pokrov na Arktiki in ledena polica na zahodu Arktike, je v uvodnem nagovoru dejal Johan Rockström, direktor potsdamskega inštituta za raziskovanje posledic podnebnih sprememb. Strokovnjak za trajnostni razvoj in profesor znanosti zemeljskega sistema na univerzi v Potsdamu je opozoril: »Že pri poldrugi stopinji Celzija tvegamo, da bomo presegli dokončne pragove edinstvenih in ogroženih sistemov.«

»Če želimo ohraniti kakršnokoli upanje, da bomo globalno segrevanje omejili na približno 1,5 stopinje Celzija, moramo pospešiti razogljičenje svetovnega gospodarstva vsaj za petkrat,« pa je poudaril Tim Lenton, direktor inštituta Global Systems in profesor podnebnih sprememb in znanosti zemeljskega sistema na univerzi v Exetru.

Eden od pomembnih načinov za spremembo globoko zakoreninjenega vedenja je iskanje družbenih in političnih prelomnih točk, je pojasnil. Ena od družbenih prelomnic se je začela z odločitvijo Grete Thunberg leta 2018, da izostane od pouka in izpelje svoj samotni podnebni protest pred švedskim parlamentom. Njen korak je drugim mladim postopoma olajšal odločitev, da so se ji pridružili, in v nekaj mesecih se je ogromno mladih po vsem svetu uprlo in zahtevalo odločnejše podnebne ukrepe, je spomnil prof. Lenton.

Kot odgovor na to družbeno gibanje je evropski parlament novembra 2019 izglasoval razglasitev podnebne krize, je dejal Lenton, glavni avtor članka Operacionalizacija pozitivnih prelomnih točk za globalno trajnost. »Kot nas je opomnila Greta, ni dovolj le politična retorika o tej temi. Potrebujemo dejanske ukrepe, in sicer v obliki zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov,« je poudaril.

Čeprav države dobro vedo, kako ustvariti prelomne točke za uvedbo sprememb, ki so potrebne za prepolovitev emisij do leta 2030, večina tega ne naredi.

»Vendar so vlade držav, ki ustvarijo več kot 70 odstotkov svetovnega BDP, potrdile, da bodo sodelovale pri uresničevanju 'agende za preboj', ki jih obvešča o priložnostih in o tem, kako lahko odigrajo svojo vlogo,« je za revijo Horizon pojasnil prof. Lenton.

Spremembe podnebja so lahko tudi v užitek

Anketa o odnosu ljudi do podnebnih sprememb

Rezultati ankete o odnosu do preobrazbe planeta, ki so jo lani izvedli v državah G20, kažejo, da je ozaveščenost o krizi podnebja in biotske raznovrstnosti velika, manj pa se ljudje zavedajo, kako korenito bo treba spremeniti naše ravnanje.

Velika večina vprašanih, kar 83 odstotkov, je izjavila, da si želijo narediti več za zaščito in obnovo narave. Pri vprašanju, kakšne ukrepe bi sprejeli, pa so na prvo mesto večinoma postavili povečanje recikliranja in izogibanje odvečni embalaži.

»Spremembe z večjim vplivom, kot sta sprememba prehranjevalnih navad in manj potovanj z letalom, se vedno znajdejo na koncu seznama,« je povedala Sophie Thompson, članica ekipe Ipsos MORI, ki je izvedla raziskavo. »Po našem mnenju je razlog za takšne odločitve dejstvo, da se ljudje ne zavedajo in so morda napačno obveščeni o tem, kateri ukrepi so najučinkovitejši.«

»Pozitivne družbene prelomnice skupaj s tehnologijo so sveti gral javne politike o evropskem zelenem dogovoru,« je dejal Jean-Eric Paquet, generalni direktor za raziskave in inovacije v evropski komisiji. Opozoril je, da bodo prelomne točke odločilne za Evropo.

»Znanstveniki in oblikovalci politik imamo veliko odgovornost, da si še naprej prizadevamo za te pozitivne družbene prelomnice in tako poskrbimo, da se bo spremembam postopoma pridružila tudi družba,« je dejal Paquet.

Potrebujemo še več pozitivnih prelomnic, da bomo zmanjšali emisije. »Znašli smo se v zagati, da ljudje kljub poznavanju znanstvenih razlogov ne ukrepajo,« je opozoril David Mair, vodja enote Znanje za politiko – pojmi in metode pri skupnem raziskovalnem središču evropske komisije. »Ne mislite, da morate le prepričati ljudi, da bodo verjeli v podnebne spremembe, potem pa se bo samodejno zgodila politična sprememba ali sprememba odnosa. Pri odločanju o naših dejanjih nas vodijo naše vrednote in identiteta. Zato potrebujemo politične procese, ki nagovarjajo vse naše vrednote. To je politični problem, torej potrebujemo politike, da ga bomo rešili,« je dejal Mair.

–––

Raziskave, omenjene v članku, je financirala Evropska unija. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.