
Neomejen dostop | že od 14,99€
S širjenjem rimskega vpliva so opazili nove genetske prilive v lokalnih prebivalcih Balkana. Ti so imeli prej genetsko poreklo, ki je bilo značilno za prebivalce Balkana in egejske obale v železni dobi, v času rimske nadvlade pa so na to območje zaradi trgovskih in vojaških migracij prišli tudi tujci, katerih genetski »podpis« je tipičen za Anatolijo in vzhodno Sredozemlje.
Decembra je v znanstveni reviji Cell izšel članek z naslovom Genetska zgodovina Balkana od rimske meje do slovanskih migracij. Avtorji so analizirali kosti več kot 140 ljudi, pokopanih na območju Balkana v prvem tisočletju našega štetja, ter šestih zgodnjesrednjeveških posameznikov iz Avstrije, Češke in Slovaške. Tako so lahko spremljali spreminjanje genetske sestave prebivalcev Balkana v obdobju, ko je bil zahodni rimski imperij na vrhuncu, pa tudi, ko je razpadal.
V raziskavi je sodelovala tudi slovenska raziskovalka Brina Zagorc z Univerze na Dunaju.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji