Apple prehaja na samopreskrbo

Tokratna predstavitev jabolčnih novosti je bila med najkrajšimi in vsebinsko najbolj osredotočenimi doslej. Pod žarometi so bili trije novi maci, opremljeni z novimi procesorji M1 domače, Applove zasnove. Po skoraj petnajstih letih tako njihovih naprav ne bodo več ekskluzivno poganjali Intelovi računski motorji. Tako kot v Cuppertinu to že dolgo časa počnejo s procesorji, ki poganjajo njihove telefone, tablice in druge naprave.

Da se je v njihovi notranjosti zgodilo kaj revolucionarnega, pravzaprav ni opaziti. Trojica novih naprav, prenosnika Macbook Air in Macbook Pro ter miniaturni namiznik Mac Mini, na zunaj ostaja tako rekoč enaka kot njihovi predhodniki. Kaj torej sprememba pomeni v resnici? Tega za zdaj še ne moremo z gotovostjo trditi, a če se opremo na podatke, ki prihajajo od samega Appla, bo prehod prinesel veliko dobrega tistim, ki ljubijo strojno moč in na drugi strani varčnost z energijo, ki v praksi pomeni daljše trajanje baterije. To pa sta dejavnika, ki dejansko izboljšata vsakodnevno uporabnost naprave.


 

Hitri in varčni

Na predstavitvi smo lahko slišali, da novi procesorji prinašajo doslej najboljše razmerje med zmogljivostjo na eni in porabo energije na drugi strani. Novi macbook airi naj bi bili tako v povprečju triinpolkrat hitrejši od tistih z Intelovimi procesorji, ko gre za izračunavanje grafike, pa naj bi bila razlika tudi do petkratna. Baterija pa naj bi po novem zdržala 15 ur brskanja po spletu in 18 ur ogledovanja videa.

Tu vendarle velja dodati, da so kramarji še vedno kramarji in na predstavitvah običajno vsi pretirano hvalijo svoje malhe. Kljub temu pa se je po nekaj dneh na spletni strani Geekbench Benchmark, ki testira in razvršča zmogljivost računalnikov, že pojavil novi air in dejansko pometel s konkurenco. A ker je take in drugačne »benčmarke« precej lahko pretentati, bo na zaresne in neodvisne teste treba še počakati, saj se prodaja novih macov šele začenja.
 

M1 je prvi procesor, ki je izdelan po petnanometrskem tehnološkem postopku. FOTO: Apple

M1 se predstavi

Novi procesorji temeljijo na arhitekturi podjetja ARM, ki svoje procesorje licencira zunanjim strankam in jim omogoča, da si jih oblikujejo in izdelajo po lastnih potrebah. M1 je tako prvi SoC oziroma sistem na čipu, ki so ga za svoje računalnike zasnovali pri Applu, prav tako je prvi procesor nasploh, ki je izdelan po petnanometrskem tehnološkem postopku. Za primerjavo, Intelova sedanja generacija procesorjev je izdelana v desetnanometrskem postopku, prehod na sedem nanometrov pa napovedujejo šele za leto 2022. Tretji konkurent, AMD, je s svojo trenutno generacijo procesorjev že tam.

Ustavimo se še za trenutek pri oznaki SoC; dolga leta smo bili vajeni, da je bil računalnik sestavljen iz več komponent, ki so jih med seboj povezovala vodila na osnovni plošči. Sistemi na čipu pa imajo tako rekoč vse pritikline, kot so osrednji in grafični procesor pa krmilniki za diske in pomnilnik, zbrane na vezju skupaj s procesorjem.

M1 ima osem računskih jeder, štiri med njimi so visokozmogljiva, preostala četverica pa je visokoenergijsko učinkovita. Prva prevzemajo naloge, za katere je potrebna velika procesorska moč, druga pa tiste, ki jih je mogoče opraviti tudi tako, da pri tem privarčujemo nekaj energije. Razporejanje procesov med jedri poteka sproti. Nadaljnjih osem jeder je namenjenih procesiranju grafike. Grafične kartice, ki so integrirane s procesorjem, so doslej večinoma veljale kot bolj zasilne, a tudi to je prepričanje, ki je moralo že pred nekaj časa v pokoj. Grafični procesor na M1 brez težav poganja zunanji zaslon ločljivosti 6K s frekvenco 60 hercev, z njim boste brez težav pognali tudi kako igro.



Na čipu je še poseben razdelek z ločenimi 16 jedri, ki skrbi za poganjanje umetne inteligence in strojnega učenja, kar po potrebi uporabi tozadevna programska oprema. Ta zaradi tega teče hitreje, in kar je še pomembneje, pri tem ne obremenjuje drugih delov sistema. Ta del procesorja običajno poprime, ko računalniku naložimo prepoznavo govora, analizo videoposnetka oziroma kakšno sorodno opravilo.
 

Računalniki, vključno z macbookom, na zunaj niso spremenjeni. FOTO: Apple

Slabosti?

O njih je za zdaj nehvaležno govoriti, nekaj pa se jih že nakazuje. Vsi trije predstavljeni računalniki imajo na ohišju samo dva vmesnika USB-C, ki podpirata tako standard USB 4 kot Thunderbolt. Čeprav so uporabniki jabolčnih naprav take in še hujše askeze že vajeni, pa naj bi bilo varčevanje z vmesniki posledica omejitev kontrolerja na M1. Omejitev bi lahko bila tudi količina pomnilnika, ki ga sistem podpira. Ta je zdaj omejen na največ 16 gigabajtov, medtem ko so dosedanji maci, opremljeni z Intelovimi procesorji, podpirali tudi 32 GB in več. Podobno je po novem omejen shranjevalni prostor na diskih SSD, za zdaj si ga lahko omislimo največ dva terabajta, Intelovi maci pa zmorejo tudi štiri terabajte in več.

Zadnja slabost je zgolj hipotetična: tisti, ki si boste omislili katerega izmed trojice novincev, boste stopili na povsem neraziskano področje. Še tako zmogljiv računalnik hitro postane obtežilnik za papir, če na njem ni mogoče poganjati programske opreme, ki jo potrebujemo. In programi za macOS so bili spisani za delovanje na Intelovih procesorjih. Drži, da je Apple ponudnikom programske opreme že pred meseci ponudil prenovljen razvijalski paket, s katerim lahko svoje izdelke prilagodijo delovanju na M1, a vsaj na začetku utegnete s tem v zvezi, zlasti pri bolj eksotičnih aplikacijah zunanjih ponudnikov, imeti kako težavo. Za delovanje na M1 so morali pri Applu pripraviti tudi prilagojen operacijski sistem, imenovan macOS Big Sur, ki pa se, razen v nekaj manjših podrobnostih, bistveno ne razlikuje od originala.

Kočno velja še povedati, da Intelovi procesorji ne bodo kar tako poniknili iz Applovega prodajnega sortimenta. Prehodno obdobje, v katerem naj bi jih postopoma nadomeščali s procesorji lastne proizvodnje, bo predvidoma trajalo še naslednji dve leti.