Kijev tretji krog pogajanj z Rusijo napovedal za ponedeljek

23.01 Zelenski v nagovoru ameriškim kongresnikom za več vojaške pomoči

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes v nagovoru ameriškim kongresnikom pozval k okrepljenemu pritisku na Rusijo, želi pa si tudi več vojaške pomoči v obliki orožja, zlasti letal. Podoben poziv je pred tem že podal tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.

V zasebnem klicu prek zooma je Zelenski v nagovoru tako senatorjem kot članom predstavniškega doma izrazil hvaležnost za ukrepe, ki so jih doslej sprejele ZDA in zaveznice v zvezi Nato, vključno s sankcijami in pošiljkami orožja.

A obenem je Zelenski neposredno pozval k več pomoči. Med drugim naj bi Ukrajina potrebovala letala, drone in protiletalske rakete stinger, na podlagi navedb petih udeležencev klica na spletu poroča ameriški Politico. Zlasti naj bi si želel, da partnerice iz vzhodnega krila zveze Nato Ukrajini ponudijo letala ruske izdelave, saj ukrajinski piloti z njimi že znajo upravljati.

22.12 Borrell naklonjen posredovanju Kitajske med Rusijo in Ukrajino

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je izrazil naklonjenost temu, da bi v vojni v Ukrajini med Moskvo in Kijevom posredovala Kitajska, češ da zahodne sile ne morejo odigrati te vloge. »Ni alternative. Mi ne moremo biti posredniki, to je jasno. In tudi ZDA ne morejo biti. Kdo torej? Mora biti Kitajska, prepričan sem v to,« je Borrell dejal v pogovoru za španski časnik El Mundo, objavljenem pozno v petek, ki ga povzemajo tuje tiskovne agencije.

»Nismo zaprosili za to niti niso oni, a ker mora biti sila in ne moreta biti (posrednik) niti ZDA niti Evropa, bi bila lahko Kitajska,« je še dejal. Peking doslej še ni obsodil napada Rusije na Ukrajino kot »invazijo« in se trudi ohranjati tesne vezi z Moskvo. Je pa zunanji minister Wang Yi v torek sporočil, da Kitajska »globoko obžaluje, da je med Ukrajino in Rusijo izbruhnil konflikt, in posveča izjemno pozornost trpljenju, ki ga doživljajo civilisti«.

21.10 Izraelski premier o Ukrajini s Putinom, Zelenskim in Scholzem

Izraelski premier Naftali Benet se je danes na kratkem obisku v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim sta govorila o Ukrajini. Po tem se je pogovarjal tudi z ukrajinskim premierjem Volodimirjem Zelenskim, nato pa se odpravil še na srečanje z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem.

Benet je v Moskvo prispel danes, glede na navedbe Kremlja pa je šlo za kratek delovni obisk. S Putinom sta govorila o »različnih vprašanjih, povezanih z Ukrajino«, so sporočili iz urada ruskega predsednika.

Pogovor naj bi glede na navedbe iz kroga izraelskega premierja trajal tri ure. Benet naj bi se sicer uskladil z ZDA, Nemčijo in Francijo in bil tudi" »v stalni komunikaciji z Ukrajino«, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Po srečanju s Putinom se je po telefonu pogovarjal še z Zelenskim, nato pa se je odpravil v Berlin. Tam ga na pogovorih o Ukrajini še danes zvečer pričakuje kancler Scholz, so po poročanju tujih tiskovnih agencij potrdili v Benetovem uradu.

20.01 Rusi tdijo, da so zasedli opuščeno vojaško oporišče in psihiatrično bolnišnico

Ruska stran je danes po lastnih navedbah prevzela nadzor nad nekaterimi novimi območji. Nedaleč od okupiranega mesta Herson je prevzela nadzor nad vojaškim oporiščem, ki ga je ukrajinska vojska zapustila, tam pa pustila tanke in oklepnike, so sporočili z obrambnega ministrstva. Kijev tega ni potrdil.

Pri mestu Borodjanka na širšem območju Kijeva pa so ruski vojaki zavzeli psihiatrično bolnišnico, v kateri je 670 ljudi, je sporočil regionalni guverner Oleksij Kuleba. Kot je dodal, ne vedo, kako lahko ujetim ljudem pomagajo ali jih evakuirajo.

Ruskim silam naj bi v zračnem spopadu v bližini Žitomirja, okoli 100 kilometrov zahodno od Kijeva, uspelo uničiti tudi štiri bojna letala. Poleg tega pa so glede na lastne navedbe uničili še pet radarskih postaj in dva protiletalska obrambna sistema buk.

19.50 Blinken na Poljskem obljubil dodatno pomoč za ukrajinske begunce

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je danes Poljsko, ki je sprejela že več kot 800.000 beguncev iz Ukrajine, pohvalil za njeno odprtost. Ob tem je med obiskom na Poljskem napovedal, da namerava Washington za reševanje humanitarne krize nameniti dodatnih 2,75 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Prebivalci Poljske vedo, kako pomembno je braniti svobodo,« je povedal Blinken po srečanju s poljskim kolegom Zbigniewom Rauom v Rzeszowu blizu meje z Ukrajino. »Poljska opravlja pomembno delo v odgovoru na krizo,« je dodal. Kot je dodal, namerava Washington zbrati še 2,75 milijarde dolarjev (2,51 milijarde evrov) pomoči za ukrajinske begunce in države, ki jih bodo sprejele.

19.20 Ukrajina tretji krog pogajanj z Rusijo napovedala za ponedeljek

Tretji krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino bo v ponedeljek, je danes na Facebooku napovedal vodja ukrajinske delegacije David Arahamija. Pred tem je ukrajinska stran izrazila pričakovanje, da bi se lahko pogajanja nadaljevala že ta konec tedna, piše dpa.

Ruska stran novega dneva pogajanj še ni potrdila, je pa poslanec in vodja zunanjepolitičnega odbora v dumi Leonid Sluzki prav tako nakazal, da bi bila možna v ponedeljek. Da je 7. marec možen datum, je izjavil za državno televizijo.

Strani sta se nazadnje srečali v četrtek na zahodu Belorusije, ko sta se dogovorili o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki naj bi omogočili varno evakuacijo ljudi. Danes pa je nato propadel dogovor o vzpostavitvi tovrstnega koridorja iz obleganih mest Mariupol in Volnovaha. Odgovornost za to, da je dogovor propadel, ruska in ukrajinska stran pripisujeta ena drugi. Moskva je medtem sporočila, da nadaljujejo ofenzivo na mesti.

19.17 Rusko zunanje ministrstvo pozvalo Nato in EU, naj Ukrajini ne dostavlja orožja

Na ruskem zunanjem ministrstvu so pozvali države Evropske unije in Nata, naj nehajo zalagati Ukrajine z orožjem, poroča Reuters, ki se sklicuje na rusko tiskovno agencijo RIA. Moskva je še zlasti zaskrbljena, da bi prenosne protiletalske rakete tipa stinger pristale v rokah »teroristov« in predstavljale grožnjo za letala.

18.21 Ubili enega izmed ukrajinskih pogajalcev

Tuji mediji so popoldne poročali, da so v Ukrajini ubili Denisa Kirejeva, enega izmed članov ukrajinske delegacije na prvem krogu pogajanj z Rusijo v beloruskem Gomelu na zadnji dan februarja. Pri tem so se sklicevali na Ukrajinsko pravdo, ki je pisala, da so Kirejeva ubili med poskusom njegove aretacije. In še, da je informacije posredoval Rusom.

Ukrajinska oblast novice, o kateri je poročala tudi ukrajinska novinarska agencija Unian, popoldne ni uradno potrdila, zvečer pa so mediji navajali vsebino tvita vojaške obrambe Kijeva, v katerem so, nasprotno, Kirejeva označili za ukrajinskega obveščevalca, ki je padel med izvrševanjem posebne naloge in katerega žrtev bo »Ukrajino približala zmagi«. V tvitu ni bilo podatkov o tem, kdo je odgovoren za njegovo smrt, ki odpira vprašanja.

Kirejev je sicer veljal za izkušenega bančnika, bil je podpredsednik ukrajinske SCM Finance, zatem pa deloval v različnih finančnih ustanovah, tudi v državnih bankah Ukreximbank in Oschadbank.

18.05 Prva pošiljka Slovenske karitas z zdravil, hrano in najnujnejšim prispela v Ukrajino

Slovenska karitas je v sodelovanju s Caritas Ukrajine odposlala prvo neposredno pošiljko humanitarne materialne pomoči, ki je danes zjutraj prispela v Ukrajino. Materialna pomoč obsega 26 palet z zdravili, hrano, higienskimi potrebščinami in vodo, h čemur so donacije prispevali tovarna zdravil Krka, d. d. iz Novega mesta, podjetji Mercator d. d. in Zikas d. o. o. ter številni velikodušni Slovenci.

Prispela pomoč bo namenjena predvsem najranljivejšim skupinam v Kijevu, nekaj hrane pa je bilo zjutraj razdeljene tudi beguncem, ki so pribežali v Zakrpatje. Do danes se je na Slovenski karitas zbralo 203.000 evrov. Polovica sredstev je že pri Karitas Ukrajine, preostalo polovico pa bodo posredovali v ponedeljek.

Nadaljuje se tudi zbiranje denarnih sredstev. Slovenska karitas vse, ki želijo pomagati ljudem v Ukrajini, prosi in poziva, da svoj prispevek nakažejo na TRR Slovenske karitas SI56 0214 0001 5556 761, s sklicem SI00 870 in namenom Pomoč Ukrajini. Prispevek v višini pet evrov ali deset evrov pa je mogoče posredovati tudi s poslanim SMS sporočilom KARITAS5 ali KARITAS10 na 1919.

Ob sofinanciranju ministrstva za zunanje zadeve bo Slovenska karitas prispevala tudi sredstva za pomoč beguncem Caritas Poljske in Caritas Moldavije.

18.00 Rusija nadaljuje z ofenzivo na Mariupol

Ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz dveh obleganih mest na jugovzhodu Ukrajine nadaljuje ofenzivo na Mariupol in Volnovaho, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

»Zaradi nepripravljenosti ukrajinske strani, da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja, so se ofenzivne akcije nadaljevale ob 18. uri po moskovskem času,« je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Po prepričanju Rusov ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja niso dovolili zapustiti Mariupola ali Volnovahe niti enemu civilistu. »Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev,« je dejal Konašenkov.

Humanitarni koridorji za evakuacijo civilnega prebivalstva naj bi bili sicer danes odprti med 9. in 14. uro. Ukrajinske oblasti so se, kot so sporočili, za preložitev evakuacije prebivalcev odločili zaradi ruskih kršitev prekinitve ognja, saj vzpostavljeni humanitarni koridorji po njihovi oceni niso bili varni.

17.01 Ukrajino zapustilo že skoraj 1,37 milijona prebivalcev

Ukrajino je od začetka ruske invazije zapustilo 1.368.864 ljudi, je danes objavil visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih. To je približno 160.000 več kot dan pred tem. V komisariatu pričakujejo, da se bo njihovo število v prihodnjih dnevih še stopnjevalo, zlasti zaradi ruskega pritiska na Kijev. Če se agresija ne konča, bodo v beg prisiljeni še milijoni ljudi, znova opozarjajo.

16.04 Finske železnice z dodatnimi vlaki za Ruse, ki zapuščajo domovino

Finske železnice morajo zaradi povpraševanja povečati število povezav z ruskim mestom Sankt Peterburg, saj vse več Rusov zapušča svojo domovino. Na Finsko jih je prispelo že več tisoč, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»V prihodnjih dneh bomo poskušali omogočiti več voženj,« je dejal predstavnik finskih železnic. Kot je dodal, so vlaki v drugo smer praktično prazni.

Poleg hitrih vlakov so polni tudi avtobusi, ki povezujejo rusko metropolo s Helsinki. Številni se namreč bojijo, da bi lahko v Rusiji uvedli vojno stanje in zaprli meje, je danes poročala finska televizija Yle. Putin je sicer danes ocenil, da ni razlogov za uvedbo vojnega stanja.

15.25 Putin: Vsak poskus uvedbe območja prepovedi letenja v Ukrajini bi bil enak vstopu v konflikt

Zatem ko je Nato na včerajšnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, kar je povzročilo ostro obsodbo s strani Ukrajine, je danes Putin po poročanju AFP izjavil, da bi Rusija vsako državo, ki bi želela uvesti takšno prepoved, obravnavala, kot da je stopila v vojni konflikt. 

»Vsak poskus v tej smeri bomo obravnavali kot sodelovanje v oboroženem spopadu,« je zagrozil med srečanjem z zaposlenimi v Aeroflotu, ki ustavlja vse lete z izjemo tistih v Rusiji in Belorusiji. Zagrozil je še, da bi uvedba območja prepovedi letenja imela »kolosalne in katastrofalne posledice ne le za Evropo, ampak tudi za ves svet«.

Tudi sankcije, ki jih je Zahod sprožil proti Rusiji, so podobne napovedi vojne, je izjavil. In še, da vse ruske vojaške operacije v Ukrajini opravljajo profesionalni vojaki in da mobilizacije nabornikov ne načrtujejo.

15.00 Žižek: Putin se je na invazijo pripravljal že leta, Zahod pa je to vedel

Za krizo v Ukrajini so odgovorne tako zahodne države kot Rusija, ocenjuje filozof Slavoj Žižek, ki je danes svoj pogled na dogajanje predstavil v Mariboru, kjer je nagovoril udeležence kongresa stranke Levica. Ruski predsednik Vladimir Putin se je na invazijo pripravljal leta, Zahod pa je to vedel, je opozoril.

14.47 Kremelj ponovno o zakonu o »lažnih novicah«

V Kramlju so ocenili, da morajo še enkrat argumentirati ad hoc sprejeto rusko zakonodajo, ki določa visoke kazni za »lažne novice« in »diskreditacijo« ruskih oboroženih sil. Bila je nujno potrebna zaradi informacijske vojne proti Rusiji brez primere, je danes izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ruski parlament je v petek sprejel zakonodajo, ki za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah določa denarne kazni in do 15 let zapora.

»To niso lahki časi. Zakon je bil potreben v luči kampanje brez primere (...), niti ne kampanje, ampak informacijske vojne, ki se je sprožila proti naši državi. V kontekstu te informacijske vojne je bil potreben sorazmerno oster zakon. In je bil tudi sprejet,« je povedal Peskov.

13.52 Zelenski pozval k obrambi Mariupola

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k nadaljnji obrambi pristaniškega mesta Mariupol. Zagotovil je, da ukrajinska stran dela vse, da bi omogočili dogovor o vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, nato pa bodo lahko ocenili, ali so možni naslednji koraki v pogajanjih, poroča nemška tiskovna agencija DPA. »Vsi, ki potrebujejo pomoč, bi morali dobiti možnost, da zapustijo mesto,« je povedal Zelenski. »Vsi, ki želijo braniti mesto, pa naj nadaljujejo boj,« je dodal.

Zelenski je danes še izrazil prepričanje, da ruski vojski ni uspelo izpolniti svojih ciljev in da je doslej umrlo že skoraj 10.000 ruskih vojakov. Zagotovil je, da ukrajinske sile še naprej uspešno branijo položaje na ključnih mestih, začeli so tudi protinapad v Harkovu. Navedb ukrajinskega predsednika ni bilo možno preveriti, še opozarja DPA.

13.24 Erdogan napovedal pogovor s Putinom

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes napovedal, da bo v nedeljo po telefonu govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o vojni v Ukrajini, je sporočil Erdoganov tiskovni predstavnik Ibrahim Kalin in dodal, da je Turčija pripravljena pomagati pri reševanju krize. Turčija, članica Nata, ima morsko mejo z Ukrajino in Rusijo v Črnem morju ter dobre odnose z obema državama, poroča Reuters. Ankara je rusko invazijo že označila za nesprejemljivo, kljub temu pa nasprotuje sankcijam proti Moskvi. Kalin je danes na novinarski konferenci v Istanbulu dejal, da bo Erdogan Putinu ponovno ponudil gostiteljstvo mirovnih pogovorov in ga pozval h prekinitvi ognja ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, potrebnih za evakuacijo civilistov, poroča Reuters.

12.44 V Evropi vse večji pritisk na ruske oligarhe

Potem ko so v Italiji v petek zasegli luksuzno jahto ruskega oligarha Alekseja Mordašova, želi italijanska vlada sprejeti nadaljnje sankcije proti ruskim superbogatašem. Velika Britanija, ki je sankcije uskladila z EU in ZDA, pa namerava sprejeti tudi zakonodajo, s katero bi na Otoku olajšali sankcioniranje oligarhov, poročajo agencije. »Medtem ko čakamo, da ruski predsednik Vladimir Putin konča vojno, nadaljujemo s sankcijami in se pripravljamo na zaseg premoženja ruskih oligarhov v vrednosti 140 milijonov evrov,« je v petek zvečer sporočil italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Pri tem je dodal, da si vlada prizadeva zmanjšati odvisnost Italije od uvoza ruskega plina. Ta teden je namreč Di Maio obiskal Alžirijo, s katero namera razširiti energetsko partnerstvo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

12.16 Začetek evakuacije zaradi ruske kršitve prekinitve ognja preložen

Začetek evakuacije prebivalcev mesta Mariupol na jugu Ukrajine je zaradi večkratnih ruskih kršitev začasne prekinitve ognja preložen, so po poročanju agencij sporočile mestne oblasti. Evakuacija civilistov je »iz varnostnih razlogov preložena«, saj ruske sile še naprej obstreljujejo Mariupol in okolico, so sporočili. Navedbe o kršitvah ruska stran zanika. »Zaradi dejstva, da ruska stran ne spoštuje premirja in nadaljuje z obstreljevanjem Mariupola in njegove okolice, ter iz varnostnih razlogov, je bil začetek evakuacije civilnega prebivalstva preložen,« so sporočili na družbenih omrežjih. 

Trenutno naj bi se po navedbah mestnih oblasti dogovarjali z rusko stranjo o vzpostavitvi varnega koridorja. »Vse prebivalce Mariupola prosimo, da se vrnejo v svoja zatočišča,« so dodali. Da so prekinili evakuacijo, oblasti sporočajo tudi preko zvočnikov v mestu. Strani si sicer medsebojno pripisujeta krivdo. Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi zavrnilo očitke in zagotovilo, da je Rusija izpolnila vse ukrajinske pogoje glede zagotavljanja varnosti, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Separatisti v Donecku pa očitajo Ukrajini, da ukrajinski nacionalisti namerno provocirajo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

11.20 Več kot 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine, da bi branili državo

Več kot 66.200 Ukrajincev se je vrnilo iz tujine, da bi se pridružili boju proti Rusiji, je danes sporočil ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Pri tem pa ukrajinske oblasti opozarjajo, da je moskovska ofenziva deseti dan osredotočena na popolno obkolitev glavnega mesta Kijev in drugega največjega mesta Harkov. »66.224 ljudi se je doslej vrnilo iz tujine, da bi branili svojo državo pred rusko invazijo. To predstavlja dodatnih 12 borbenih in motiviranih brigad,« je na twitterju zapisal Reznikov. Ofenziva Moskve s podporo letalskih sil in uporabo visoko natančnega orožja vstopa v svoj deseti dan, Rusija pa si še naprej prizadeva, da bi popolnoma obkolila Kijev in Harkov. Prav tako ruske čete še vedno poskušajo doseči administrativne meje Luganske in Donecke regije, da bi vzpostavile kopenski koridor od priključenega Krima do separatističnih regij.

11.01 Iz Ukrajine na Poljsko doslej prispelo skoraj 800.000 beguncev

Od začetka ruske invazije se je na Poljsko zateklo več kot 787.300 beguncev iz sosednje Ukrajine, je sporočila poljska mejna straža. Samo v petek je poljsko-ukrajinsko mejo prečkalo 106.400 beguncev, poroča nemška tiskovna agencija DPA. To je največ v enem dnevu od izbruha vojne, je dejal namestnik zunanjega ministra Pawel Szefernaker. Na sprejemnih točkah na poljsko-ukrajinski meji je velika gneča. Po besedah Szefernakerja je poljska vlada vzpostavila 30 takih sprejemnih mest po vsej državi. Druge so je v številnih mestih ustanovile lokalne oblasti. Zaradi ruske invazije je iz Ukrajine po podatkih Združenih narodov samo do petka zbežalo 1,25 milijona ljudi.

10.50 V nastanitvenem centru v Logatcu 85 beguncev iz Ukrajine

V Slovenijo še naprej prihajajo begunci iz Ukrajine. V nastanitvenem centru v Logatcu jih je zdaj 85, še več pa si jih namestitev išče pri sorodnikih in prijateljih, je za STA povedala direktorica urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Prvih 68 beguncev iz Ukrajine je v Slovenijo prišlo v noči s torka na sredo in sprejeli so jih v nastanitvenem centru v Logatcu. Med njimi je bilo 38 otrok. Namestili so jih v prenovljen del centra, ki bo v prihodnosti namenjen namestitvi najranljivejših skupin, to je mladoletnikov brez spremstva. Doslej se je število beguncev v centru v Logatcu povečalo na 85, je danes povedala Štrukljeva. Večina beguncev iz te države v Sloveniji si sicer po njenih besedah zaenkrat išče namestitev pri sorodnikih in prijateljih.

10.49 Dopisnica RTV Slovenija iz Moskve se zaradi zagroženih sankcij Rusije ne bo oglašala v program

Potem ko je v Rusiji začel veljati nov zakon, po katerem je za namerno širjenje domnevnih lažnih informacij o ruski vojski zagrožena 15-letna zaporna kazen, se je RTV Slovenija odločila, da se dopisnica iz Moskve Vlasta Jeseničnik zaradi zagroženih sankcij ne bo oglašala v program, je poročal Radio Slovenija. Poročanje iz Rusije so začasno ustavile številne tuje medijske hiše, zaradi zagroženih sankcij se je tako odločila tudi RTV Slovenija. RTV bo dogajanje spremljala prek preostale dopisniške mreže in z domačimi zunanjepolitičnimi novinarji, je poročal Radio Slovenija.

10.30 Johnson: Napad na jedrsko elektrarno je stvar skupnega evropskega zdravja in varnosti

Boris Johnson je opozoril na nevarnost jedrske katastrofe v Evropi po ruskem obstreljevanju ukrajinske elektrarne, poroča PA Media, ki se sklicuje na intervju za La Repubblica, Die Welt in El Pais, povzema Guardian. Johnson je dejal, da verjame, da namerava Putin »podvojiti« svojo invazijo na Ukrajino, saj ruski predsednik predvideva, da iz tega »ni izhoda«, ampak »nadaljevanje z uničenjem«. Johnson je pripovedoval o svojem nočnem klicu z Zelenskim o obstreljevanju Zaporoške elektrarne in dejal, da se strinjata, da je napad na jedrsko elektrarno »stvar našega skupnega evropskega zdravja in varnosti«. »Naša varnost je enako vpletena, enako ogrožena zaradi takšnega napada,« je dejal. »Spomnimo se, kaj se je zgodilo s Černobilom, radioaktivni oblaki so se razširili po vsej celini in res, tudi v Severni Ameriki, kolikor se spomnim.«

10.00 Ruske sile za pet ur odprle humanitarni koridor v Mariupolu

Delno premirje ruskih sil okoli ukrajinskega mesta Mariupol bo civilistom omogočilo, da zapustijo mesto v peturnem obdobju od sobote zjutraj, so sporočile mestne oblasti, poroča Reuters. Iz pristaniškega mesta Mariupol se je evakuacija civilnega prebivalstva začela ob 11. uri po lokalnem oziroma ob 9. uri po srednjeevropskem času. Mestni svet Mariupola je v izjavi sporočil, da bodo civilisti lahko nadaljevali pot proti mestu Zaporožje in bodo lahko uporabljali posebej urejene avtobusne linije ter lastne avtomobile, poroča Reuters.

Rusija je pred tem sporočila, da bodo njene enote, ki so obkrožile pristaniško mesto v Azovskem morju na jugu Ukrajine, prenehale streljati in omogočile prehod civilistom. Rusija načrtuje tudi delno prekinitev ognja, da bi omogočila izhod humanitarnega koridorja iz Volnovahe. Posebej je mestni svet Mariupol v izjavi dejal, da bodo civilisti lahko nadaljevali proti mestu Zaporožje in bodo lahko uporabljali posebej urejene avtobusne poti in lastnih avtomobilov. Sobotna evakuacija bo prva od več faz, je zapisano.

08.20 Unicef z nasveti glede pogovora o vojni z otroki

Svetovni mediji že več kot teden dni poročajo o vojni v Ukrajini. Prizori vojne, ki jih lahko otroci vidijo v medijih in na družbenih omrežjih, lahko pri njih povzročijo strah, žalost, jezo in tesnobo, svarijo pri Unicefu. Zato so za starše pripravili napotke, kako naj se z najmlajšimi pogovarjajo o vojni. Pri Unicefu svetujejo spremljanje otrokovega poznavanja dogajanja in občutkov. Starši naj temo vojne omenijo na naraven način in v času, ko se otrok najverjetneje počuti udobno, na primer med družinskim obrokom. Izogibajo naj se pogovoru o tej temi pred spanjem.

08.17 Rusija odredila prekinitev ognja za umik prebivalcev iz Mariupola

Rusko obrambno ministrstvo je danes napovedalo prekinitev napadov na mesti Mariupol in Volnovaha na jugu Ukrajine, da bi prebivalcem obeh obleganih mest omogočili evakuacijo, poročajo tuje tiskovne agencije. »Humanitarni koridorji in izstopne poti so usklajeni z ukrajinsko stranjo,« so sporočili. Dogovor je potrdila tudi ukrajinska stran. 

Pred tem je svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak izjavil, da želi Volnovaho zapustiti okoli 20.000 civilistov, 200.000 pa jih želi zapustiti Mariupol. Ta mesta trenutno nadzoruje ukrajinska vojska, vendar jih blokirajo ruske sile. Napoved prekinitve ognja prihaja po tem, ko je župan Mariupola Bojčenko sporočil, da je mesto po večdnevnih »neusmiljenih« napadih pod »blokado« ruskih sil in pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ruske sile so med obleganjem Mariupola prekinile dobavo elektrike, hrane, vode in ogrevanja v mesto.

Moskva je doslej v invaziji zavzela dve ključni mesti, Berdjansk in Herson na jugu Ukrajine. Zavzetje Mariupola, mesta z okoli 450.000 prebivalci ob Azovskem morju, bi bila prelomnica v invaziji, poroča AFP. Zadalo bi namreč hud udarec pomorskemu dostopu Ukrajine ter povezalo ruske enote na Krimu in separatistične in ruske vojake v Donbasu.

08.01 Župan Mariupola pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja

Pristaniško mesto Mariupol na vzhodu Ukrajine je pod popolno blokado ruske vojske, potekajo »neusmiljeni« napadi, je po poročanju tiskovnih agencij v soboto zvečer sporočil tamkajšnji župan Vadim Bojčenko in pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja. Ukrajinska vojska je danes sporočila, da ruske sile skušajo obkoliti prestolnico Kijev. Vojaška ofenziva Moskve se z zračno podporo in uporabo ruskega visoko natančnega orožja nadaljuje že deseti dan, je v poročilu, objavljenem davi, po poročanju nemške tiskovne agencije DPA objavila ukrajinska vojska. Obramba v prestolnici Kijev še naprej odbija »sovražnikovo ofenzivo«, je dodala. Medtem ko ruske sile napadajo mesta po vsej državi, je ukrajinska vojska na facebooku sporočila, da je glavni fokus Moskve obkoliti Kijev. »Že pet dni je naše mesto, naša polmilijonska družina pod neusmiljenim napadom,« pa je na Telegramu zapisal župan Mariupola Bojčenko in prebivalce pozval k nadaljnjemu odporu.

07.51 V Nemčiji pozivi k hitri integraciji ukrajinskih beguncev na trg dela

Nemško sindikalno in delodajalsko združenje sta skupaj pozvala k postopkom za pospešitev integracije ukrajinskih beguncev na nemški trg dela. Kot so navedli nujni predstavniki, so pripravljeni odigrati svojo vlogo: begunce vzeti medse, jih izučiti in izobraziti ter integrirati na nemški trg dela. V Nemčiji namreč primanjkuje skoraj dva milijona delavcev.

06.00 Tretji krog pogajanj predvidoma že ta konec tedna

Ta konec tedna, kdaj točno še ni znano, naj bi se medtem še v tretje sestali pogajalci Kijeva in Moskve ter skušali doseči dogovor, ki bi vsaj zmanjšal, če že ne ustavil trpljenja Ukrajincev. Tudi tokrat bodo pogajanja predvidoma potekala v Belorusiji, medtem ko je Ukrajina za naprej predlagala mednarodne posrednike in pogajanja v državi, kot je npr. Turčija.

02.00 Iz Rusije še CNN in Bloomberg, novinar Sky Newsa napaden v Ukrajini

Po britanskem BBC tudi ameriška tiskovna agencija Bloomberg News in kanadska javna radiotelevizija CBC začasno ustavljata delo svojih novinarjev v Rusiji, medtem ko televizija CNN prekinja oddajanje v tej državi. Novinarska ekipa britanskega Sky Newsa je bila medtem v Ukrajini tarča strelskega napada.

01.21 Bidnova vlada za zdaj zavrača sankcije na rusko nafto in plin

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je v petek zavrnila pozive, naj ZDA v odziv na vojno v Ukrajini prepovejo uvoz ruske nafte in plina. Kot je pojasnila, bi lahko imel tak ukrep negativne posledice za ameriško in evropsko gospodarstvo. Kljub temu pa Bela hiša razmišlja, kako bi lahko v ZDA še bolj zmanjšali rabo ruske energije. V ameriškem kongresu se povečuje pritisk na uvedbo embarga na rusko nafto in plin, saj da bi bile to za Rusijo najbolj boleče sankcije zaradi njenega napada na Ukrajino. 

01.12 Macron napovedal konkretne predloge za zagotovitev varnosti ukrajinskih nukleark

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes izrazil izjemno zaskrbljenost zaradi jedrskih varnostnih groženj v Ukrajini, potem ko je bila največja nuklearka v Evropi ponoči tarča napada in je zdaj pod nadzorom ruske vojske. Napovedal je, da bo Francija v kratkem predlagala »konkretne ukrepe« za zagotovitev varnosti ukrajinskih jedrskih objektov. Francija bo skupaj s svojimi najpomembnejšimi partnericami predlagala konkretne ukrepe, ki naj bi zagotovili varnost in zaščito petih najpomembnejših jedrskih objektov v Ukrajini, so v petek zvečer sporočili iz Elizejske palače.

Te ukrepe, temelječe na tehničnih kriterijih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), naj bi Pariz predstavil kmalu, že v nekaj urah, Rusija in Ukrajina pa bosta morali nato na tej podlagi doseči dogovor ter skupaj zagotoviti varnost in zaščito jedrskih objektov, so še dodali v Parizu po poročanju tujih tiskovnih agencij.

00.45 Zelenski: Natova zavrnitev vzpostavitve prepovedi letov »zelena luč« Putinu

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru ostro obsodil zvezo Nato, ker je na petkovem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu je očital, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mesta. »Vedoč da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino,« je v nagovoru sodržavljanom iz svojega urada v Kijevu dejal Zelenski in dodal, da »je vodstvo zavezništva danes prižgalo zeleno luč za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi«. 

»Vsi ljudje, ki bodo od danes naprej umrli, bodo umrli tudi zaradi vas. Zaradi vaše šibkosti, zaradi vaše nepovezanosti,« je sporočil zahodnim kolegom. Današnje zasedanje Nata je označil kot »šibko« in »zmedeno« ter kot dokaz, da boj za svobodo za Evropo za vse očitno ni glavni cilj. Ponovil je, da v Ukrajini prelivajo kri »za našo skupno Evropo, našo skupno svobodo, našo skupno prihodnost« ter da se Zahod ne more odkupiti zgolj z dobavami goriva, poročajo tuje tiskovne agencije.

00.30 Zaradi vse bolj krvavih bojev v Ukrajini Blinken v Vzhodno Evropo

Ameriški državni sekretar Antony Blinken, eden glavnih akterjev globalnega povračilnega udarca Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, bo danes prispel na Poljsko, nato pa bo svojo evropsko turnejo do torka nadaljeval še v Moldaviji ter treh baltskih državah, Litvi, Latviji in Estoniji. Vojna v Ukrajini medtem postaja vse bolj krvava. V petek se je Blinken v Bruslju udeležil izrednega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato, po katerem pa je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata.