Zdaj pa na volitve!

Občinske volitve v Hongkongu sicer niso kdove kako pomemben dogodek, vendar so bile te, ki so potekale danes, posebej pomembne. Pravzaprav so bile bolj podobne referendumu o protestih, ki so trajali skoraj pol leta, izjemno velik odziv na volilnih mestih pa pomeni, da želijo tukajšnji prebivalci pokazati, kaj si mislijo o dogodkih, zaradi katerih so se razdelili na dve skupini.

Da bo šlo tokrat za rekorden odziv, je bilo očitno že v prvi uri po odprtju volilnih mest. Pred glasovalnimi skrinjicami so se vile dolge vrste, udeležba pa je že v zgodnjih popoldanskih urah presegla 47 odstotkov, kolikor je v celotnem dnevu znašala na prejšnjih občinskih volitvah pred štirimi leti.

Odprtih je bilo skupno 452 volilnih mest v 18 občinah, in medtem ko so nekateri svoj glas pospremili z izrekanjem podpore aktivistom in protestom proti območni vladi, so drugi pozorno izbirali kandidate, ki jih podpira vodstvo v Pekingu. »Mlajši rodovi morda ne bodo uživali pravic, kakšne imamo zdaj mi,« je komentirala Christina Li, ki je dolge ure čakala v vrsti, preden je lahko v skrinjico spustila svojo glasovnico. »Demokracije ne smemo imeti za nekaj samoumevnega!«
 

Aktivist Joshua Wong

Demokratski aktivist Joshua Wong ni mogel kandidirati, ker so mu to zaradi udeležbe na protestih prepovedali, je pa bil že pred osmo uro zjutraj na volilnem mestu. »Celo če me bodo črtali s seznama kandidatov, celo če me bodo zaprli, me bo to le še dodatno opogumilo, tako da se bom še odločneje boril za prihodnost,« je dejal novinarjem.

Sveti mestnih občin imajo svetovalno vlogo v sprejemanju političnih odločitev in volitve na tej ravni so v resnici demokratične. Zakonodajni svet, kot se imenuje hongkonški parlament, ima 70 poslancev, od katerih jih je samo 35 izvoljenih neposredno v petih področnih skupnostih, drugih 35 pa izvolijo posredno prek funkcionalnih konstituenc oziroma interesnih ali strokovnih skupin.

Vodja vlade ni izvoljen, temveč izbran, o čemer odloča »volilni komite«. Komite ima 1200 članov in lahko izbere enega od kandidatov, ki jih je prej potrdilo vodstvo v Pekingu.


 

»En kandidat – en glas«

Eden od vzrokov za proteste v minulih letih je bil prav to, da Hongkonžani zahtevajo glasovanje za vodjo vlade po načelu »en kandidat – en glas«. Kitajsko politično vodstvo pa je po drugi strani vse manj pripravljeno na takšno stopnjo demokracije.

Res pa je, da so današnje volitve na volilna mesta pritegnile tudi tiste prebivalce, ki jih vse bolj skrbi, da bodo nasilni protesti, kakršnim so bili priča v minulih mesecih, bistveno škodili njihovemu mestu in gospodarstvu. Ti so dali svoj glas propekinško usmerjenim kandidatom ali kandidatom centrističnih strank, in prav zaradi tega dela prebivalstva je tudi vodstvo v Pekingu vztrajalo pri tem, da se volitve ne preložijo na poznejši datum.

Čeprav so bile v pripravljenosti številne policijske enote, je šlo tokrat na ulice samo toliko policistov, kolikor je bilo po splošnih ocenah nujno. To je bil prvi razmeroma miren konec tedna po juniju, čeprav politehnično univerzo še vedno oblegajo policijske enote. V kampusu te visoke šole je le še nekaj zabarikadiranih študentov in oblastem se prav nič ne mudi. Mladi so na smrt utrujeni in zmedeni, tako da je le še vprašanje ur, kdaj se bodo še zadnji od njih predali policiji. Več kot tisoč so jih že aretirali – od tega kar 300 mladoletnih. Na nedeljskih volitvah je del Hongkonžanov kljub temu glasoval za prodemokratične kandidate, in to prav z namenom, da podprejo aktiviste in študente, kot so tisti na politehnični univerzi. Drugi so dali svoj glas propekinškim kandidatom in dali s tem vedeti, da jim je dovolj neredov.