ZDA vložile veto na predlog premirja v Gazi

ZDA so danes v skladu z napovedmi vložile veto na predlog resolucije, ki zahteva takojšnje premirje in izpustitev talcev v Gazi. Za predlog je glasovalo 14 držav, ZDA pa so bile proti. Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob vetu ZDA izrazila obžalovanje.

Predlog resolucije je pripravilo vseh deset nestalnih članic Varnostnega sveta, ki so dobile podporo štirih stalnih članic - Rusije, Kitajske, Francije in Velike Britanije.

Predstavnica Gvajane je pred glasovanjem dejala, da je osnovni namen resolucije potrditev mednarodno-pravno zavezujočega dokumenta za konec vojne v Gazi, namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood pa je po glasovanju izrazil obžalovanje, da so bili primorani vložiti veto.

Glasovanje proti je utemeljil s tem, da ZDA ne morejo podpreti predloga resolucije, ki zahteva brezpogojno premirje, ki pa ne bo pripeljalo do izpustitve talcev, ampak bo utrdilo položaj Hamasa. Kritiziral je tudi pomanjkanje obsodbe Hamasa, katerega pripadniki so 7. oktobra lani napadli Izrael in začeli vojno.

Šlo je za predlog resolucije, ki izhaja iz pobude premierja Roberta Goloba v času splošne razprave svetovnih voditeljev Generalne skupščine ZN v septembru za humanitarno resolucijo o Gazi. Slovenska misija je za sodelovanje pridobila vseh deset nestalnih članic Varnostnega sveta, vodilno vlogo pri izdelavi predloga pa je potem prevzela Gvajana.

Ruševine šole Združenih narodov po izraelskem napadu nanjo. FOTO: Eyad Baba/AFP

Predlog resolucije je zahteval takojšnje in brezpogojno premirje v Gazi ter takojšnjo in brezpogojno izpustitev talcev Hamasa. Opozoril je na primarno odgovornost Varnostnega sveta ZN za mednarodni mir in varnost in izrazil zavezo rešitvi dveh držav, kjer bo Gaza del palestinske države, ki bo živela v miru ob Izraelu.

Predlog resolucije je zahteval tudi spoštovanje mednarodnega prava, neoviran dostop humanitarne pomoči Palestincem, zavrnil poskuse stradanja civilnega prebivalstva v Gazi in med drugim poudaril nepogrešljivo vlogo Agencije za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA).

Genocid pred našimi očmi postaja nova družbena in politična norma

»Globoko obžalujemo uporabo veta in se zahvaljujemo članom Varnostnega sveta, ki so podprli besedilo desetih izvoljenih članic. Slovenija že od začetka vojne poziva k močnemu in enotnemu glasu Varnostnega sveta, ki bi zagotovil prekinitev ognja, izpustitev talcev in neoviran dostop humanitarne pomoči. Slovenija bo podprla nadaljnje korake k miru, vključno z mednarodno mirovno konferenco in zavezo k rešitvi dveh držav,« je po ameriškem vetu sporočila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.

»Od terorističnega napada Hamasa 7. oktobra do neusmiljenih napadov na civiliste in omejevanja humanitarne pomoči v Gazi, vključno z obleganjem severne Gaze in oviranjem delovanja UNRWA, kakršnega še ni bilo - ta vojna je vse, čemur nasprotuje Ustanovna listina ZN. Obžalujemo veto, še toliko bolj, ker ta vojna s svojimi humanitarnimi posledicami in učinki prelivanja resno ogroža mednarodni mir in varnost,« pa je po vetu v Varnostnem svetu dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič.

Tudi druge članice Varnostnega sveta ZN so izražale obžalovanje in predstavnik Kitajske je dejal, da bo zgodovina ostro sodila ZDA zaradi nenehne uporabe veta v primeru Gaze.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je bil kot vedno zelo oster in je dejal, da veto ni presenečenje, čeprav je šokanten, hinavski in ciničen glede na vse kar se dogaja v Gazi. »Dokazali ste, da ste neposredno odgovorni za vse kar se dogaja v Gazi,« je Američanom povedal Rus.

V skladu z novimi pravili bo sedaj v kratkem času o ameriškem vetu razpravljala tudi celotna Generalna skupščina ZN.

Izrael napadel sirsko mesto

V izraelskih napadih na starodavno mesto Palmira v osrednji Siriji je bilo danes ubitih najmanj 36 ljudi, več kot 50 pa ranjenih, je sporočilo obrambno ministrstvo v Damasku. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice so napadi zahtevali še nekaj več življenj, in sicer 41, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kot je sporočilo obrambno ministrstvo, so napadi, v katerih je bilo ubitih najmanj 36 ljudi, več kot 50 pa ranjenih, povzročili tudi veliko materialno škodo.

Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Angliji je medtem sporočil, da je bilo v najmanj treh napadih ubitih 41 ljudi, od tega sedem proiranskih sirskih borcev in 22 tujih borcev, članov iraške oborožene skupine, ki jo prav tako podpira Teheran. Ranjenih naj bi bilo najmanj 60.

Mir in pravica izraelski vladi nista v interesu

Po navedbah sirske državne tiskovne agencije Sana je bil eden od napadov usmerjen na industrijsko območje in stavbe v bližini starodavne Palmire, ki je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Mesto je pod nadzorom sirskih državnih sil od leta 2017, ko so od tam z rusko pomočjo pregnali pripadnike Islamske države (IS). Ti so v času zasedbe uničili več starodavnih spomenikov v mestu.

Današnji napadi predstavljajo nadaljevanje izraelske agresije v Siriji, ki se je okrepila po nedavni zaostritvi konflikta v Libanonu. Izrael napade na ozemlju Sirije, katere del tudi okupira, sicer redko komentira.

Po podatkih omenjenega observatorija je samo letos izvedel 152 napadov na cilje v Siriji, opustošeni zaradi državljanske vojne, ki traja že več kot 13 let.