(KOMENTAR) Še en vzpon Kamale Harris

Vsak javni nastop je tudi igra pričakovanj in demokratska podpredsednica Kamala Harris je v televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim izzivalcem Donaldom Trumpom presenetila s suverenostjo brez običajnih besednih zapletanj. Republikanskemu prvaku, ki je svoji jezi preveč dovolil na plan, zato nekateri že napovedujejo usodo propadlega demokratskega predsedniškega kandidata Joeja Bidna. Aktualni predsednik ZDA je moral zaradi slabega nastopa na junijskem soočenju s Trumpom pozabiti na ponovni mandat za Belo hišo.

Nož v Bidnov hrbet je po splošnem prepričanju »washingtonologov« zarinila demokratska prvakinja Nancy Pelosi in tudi republikanskega milijarderja, ki se deklarativno zavzema za delavski razred, bi morali politično pokopati v lastnih vrstah. Očeta gibanja Naredimo Ameriko spet veliko bi morale zapustiti ponižane in razžaljene žrtve globalizacije po kitajskem kopitu, ki mu jih je uspelo pridobiti na svojo stran. Ni še videti, kdo bi ga lahko nadomestil v boju za njihovo naklonjenost, in republikanski volivci bodo jezo spet stresali na moderatorja televizijske mreže ABC. Očitajo jima demokratsko pristranskost.

Nekaj razpok se na konservativnem polu za Trumpa kaže zaradi mehčanja odnosa do umetne prekinitve nosečnosti. Politik, ki mu demokratski tožilci grozijo z zaporom, priznava pravico velike večine Američank (in Američanov) za odločanje o svojih telesih.

Z omilitvijo stališč do vprašanja, ki je že leta 2020 pokopalo republikanska upanja na rdeči val, si je Trump prislužil jezo evangeličanskih in drugih konservativcev. Med širokimi ljudskimi množicami pa bo še naprej odločala »ekonomija«, kot je že pred desetletji preroško naznanil James Carville.

Prejšnji republikanski predsednik Donald Trump. FOTO: Saul Loeb/AFP

Tudi zato Trump v nasprotju z Bidnom še ni politični mrtvec. Dvajset- do tridesetodstotno povišanje cen osnovnih potrebščin v časih demokratske administracije je številnim Američanom težko sprejeti in celo pri novem zaposlovanju vodijo migranti, ki jih demokratska administracija tako velikodušno spušča v državo. V javnosti odmeva vsako njihovo kriminalno dejanje in celo čudaštva, če spomnimo na ta čas vročo razpravo o domnevnem klanju rac in mačk v Ohiu. Osumljeni so prišleki iz Haitija.

Zdaj tudi Kamala Harris ponuja svoj načrt razbremenitve delavskega razreda, a republikanci jo obtožujejo, da z njim samo skriva svoje skrajno leve barve. Z njimi se je po selitvi v Belo hišo postavljal že Joe Biden ter zato padel na testu dobrobiti večine prebivalstva. Višja gospodarska rast in zaposlovanje od večine primerljivih držav zbledi ob rekordnem zadolževanju.

Mlajša in energična podpredsednica Kamala Harris demokratom prinaša novo upanje, a bi morala za uspeh morebitnega predsedovanja končati napake »bidenomike«, so kot veliko zadolževanje, vera v vlogo države pri usmerjanju gospodarstva in stava na obnovljive energetske vire. Kot je opozoril Trump, ZDA drvijo po poti, ki jo je morala zapustiti že Nemčija.

Soočenje v Filadelfiji FOTO: Leonardo Munoz/AFP

Kaj ameriški politični spopadi pomenijo za svet in Evropo? Tekmeca sta se prepirala tudi o tem, komu se tuji voditelji bolj krohotajo, stara celina, ki je po ruskem napadu Ukrajine priča največji vojni na svojih tleh po letu 1945, pa še naprej nujno potrebuje močne ZDA. Trump je upravičeno opozoril, da je zdaj v svetu veliko več vojn in da so nekatere izjemno nevarne, Kamala Harrisa pa je poudarila, da se nekateri zavezniki bojijo morebitne ponovne zmage republikanca. Ameriških razkolov, ki nekatere spominjajo že na polarizacijo iz časov državljanske vojne v 19. stoletju, se najbolj veselijo članice avtoritarne alianse z Rusijo, Iranom in Kitajsko na čelu.

ZDA potrebujejo iskanje nove enotnosti, morda za začetek s politično samokritiko. Na ameriški levici bi se morali zavedati, da reševanje socialnih vprašanj, pa naj je še tako hvalevredno, ni dovolj za uspešno državo, spremljati ga mora krepka in zdrava rast. Trump pa bi moral spoznati, da je za resnično ljudsko politiko potreben širši družbeni konsenz.