Veterani so odnesli državnega tožilca

Na Kosovu se ne prepirajo le zaradi ideje o spremembi meja s Srbijo, temveč tudi zaradi milijonskih vsot, ki jih iz proračuna namenjajo za vedno večje število veteranov Osvobodilne vojske Kosova. Izdatki za njihove pokojnine so se povečali za več kot trikrat.

Ker veterani Osvobodilne vojske Kosova (OVK) rastejo kot gobe po dežju, se je zdaj že bivši državni tožilec Elez Blakaj odločil, da bo preiskal morebitne zlorabe pri vlaganju zahtevkov za pokojnine in dnevnice nekdanjih borcev OVK. Naletel je na tako velik pritisk, da je raje odstopil s položaja. Kljub podpori opozicije in civilne družbe, ki so organizirali proteste v Prištini, si tudi zaradi groženj s smrtjo ni premislil. Premier Ramush Haradinaj ga je poimenoval prestrašeni zajec, ki je tudi leta 1999 pobegnil v Makedonijo.

Veterani OVK v plenicah

Na Kosovu so leta 2015 namenili za pokojnine veteranov 24 milijonov evrov, tri leta kasneje pa izdatki za veterane znašajo že 76 milijonov evrov. Pritisk na Blakaja se je zelo povečal, ko je začel zasliševati visoke funkcionarje strank predsednika države Hashima Thaçija in Haradinaja, ki sta izšli iz OVK. Bivše vodstvo OVK tudi dve desetletji po vojni še vedno dominira tako v kosovski politiki kot družbi. V pomoč mu je pokojninska mreža za nekdanje pripadnike OVK, ki ustvarja odvisno klientelo, ki jih podpira in raste na vsakih novih parlamentarnih volitvah.

Po navedbah spletnega portala Priština Insight so med veterani osebe, ki so bile leta 1999 stare več kot 70 let ali pa so bile še v plenicah. Do borčevskih pokojnin je sedaj upravičeno skupno 40.000 ljudi, neuradno pa je zahtevke za pokojnino vložilo še dodatnih 66.000 ljudi. Po podatkih iz študije britanskega zgodovinarja Jamesa Pettiferja je OVK na vrhuncu bojev leta 1999 štela 18.000 pripadnikov, od katerih jih je samo 3.000 sodelovalo v neposrednih bojnih akcijah.

Preiskava vojnih zločinov OVK

Kosovska vlada ne deli pokojnin samo veteranom in "veteranom", da bi pridobila njihove glasove na volitvah. Denar meče z lopato skozi okno tudi za borčevske organizacije, ki so podaljšana roka strank in zanje opravljajo umazana dela. Gre za grožnje posameznikom, ki se postavljajo po robu vladajoči vojni koaliciji na oblasti. Če jim ni všeč, kam plove Kosovo, grozijo tudi z destabilizacijo države.

Nazadnje so bile borčevske organizacije v ospredju dogajanja konec lanskega leta, ko so skušale prisiliti parlament, naj spremeni zakon o posebnem sodišču za vojne zločine pripadnikov OVK. Prizadevali so si za oblikovanje sodišča brez zob, ki ne grize, kar je ustrezalo tudi Thaçiju in Haradinaju, ki bi se lahko znašla na njegovi zatožni klopi. Namera jim ni uspela zaradi pritiska mednarodne skupnosti na čelu z ZDA, strah pred temeljito preiskavo zločinov OVK pa naj bi bil tudi eden izmed razlogov, da je Thaçi vrgel v javnost kost o korekciji meja s Srbijo.