Vabilo Evropejcem iz bruseljskega balona

Bruselj – Razglabljanja o odtujenosti bruseljskih institucij od državljanov in razmisleki o prihodnjih smereh razvoja Evrope spremljajo EU že dolgo. To so v zadnjih letih, ne najbolj uspešno, hoteli premagati z okoli 1850 dialogi z državljani.

Novo vodstvo EU ob začetku mandata pripravlja nov projekt, ki temelji na idejah in izkušnjah francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Imenuje se Konferenca o prihodnosti Evrope. Če bodo uveljavljene želje evropske komisije – pod njenim okriljem je za konferenco pristojna komisarka za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica –, bo zagnana 75 let po koncu vojne, na dan Evrope 9. maja v Dubrovniku.

Trajala bo dve leti, med francoskim predsedovanjem svetu EU v prvi polovici leta 2022 naj bi potegnili sklepe.

Vloga agore v novi Evropi

Ker so v pripravo konference vključene tri institucije – evropska komisija, evropski parlament in svet EU –, je samoumevno, da so med njimi opazne razlike glede njenih ciljev in poteka. Evropski parlamentarci, denimo, bi sklicali kar tematske agore z naključno izbranimi državljani.

Na takšnih dogodkih bi državljani razpravljali o temah EU, njihovi predstavniki bi predstavili sklepe na plenarnem zasedanju konference. V očeh parlamentarcev bi morali pustiti odprta vrata za spreminjanje pogodb EU na podlagi konference. »Vse teme so na mizi,« je poudarila komisarka Dubravka Šuica.

Države članice so o spreminjanju pogodb veliko bolj zadržane. Izkušnje so namreč boleče. Ustavno pogodbo, ki je v EU nastala na podlagi evropske konvencije o prihodnosti Evrope v letih 2001–2003, so namreč zavrnili državljani – na referendumih v Franciji in na Nizozemskem leta 2005.

Bruselj sicer ponuja Evropejcem razpravo o ključnih temah EU, kot so podnebje, digitalna preobrazba, socialna pravičnost … Drugo področje so demokratični in institucionalni procesi, kot je način izbire predsednika evropske komisije.

Kdo bo imel glavno besedo

Približati razprave iz bruseljskega balona, v katerem na dolgo in široko razpravljajo tudi o ne najbolj privlačnih evropskih temah, državljanom bo gotovo velik zalogaj. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen si želi, da bi vsi Evropejci dejavno sodelovali v razpravi in imeli vlogo pri postavljanju prednostnih nalog.

Trenutno v institucijah še poteka razprava, kdo bo imel pri organizaciji konference glavno besedo. Med parlamentarci, denimo, je v najboljšem položaju nekdanji belgijski premier, federalistično usmerjen liberalec Guy Verhofstadt.

Čeprav je videti, da o konferenci razpravljajo le v Bruslju, naj bi na koncu iz vsega nastal proces »od spodaj navzgor«.