V Bruslju veliko dvomov o sputniku V

Bruselj – Razvoj testov za odkritje novih različic koronavirusa, podpora za več sekvenciranja, prilagajanje cepiv, ustanovitev evropske mreže za klinične teste, hitrejša odobritev prilagojenih cepiv, pospešitev postopkov za nove obrate za proizvodnjo cepiva ...

To je le nekaj točk novega načrta predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen, poimenovanega Inkubator Hera. V njem je napovedala prihodnje korake v bitki s pandemijo. »Cepljenje v EU napreduje. Doslej je bilo poslanih 33 milijonov odmerkov. A moramo biti pripravljeni na hiter odziv na nove različice virusa,« je povedala Ursula von der Leyen. Pojav novih različic iz Brazilije, Južne Afrike in Združenega kraljestva bi v njenih očeh utegnil biti premik v paradigmi.



Evropska komisija je sklenila novo pogodbo s proizvajalcem cepiva Moderna za 300 milijonov odmerkov (150 milijonov naj bi jih bilo dobavljenih že letos). Unija sicer že ima eno pogodbo z Moderno za 160 milijonov odmerkov. Z novo pogodbo se je skupno število naročenih odmerkov zvišalo na 2,6 milijarde.

Številne kritike

Ursula von der Leyen je glede uporabe ruskega cepiva sputnik V pojasnila, da njegovi proizvajalci sploh še niso zaprosili za odobritev v Uniji, ki poteka po natančnih postopkih. Povedala je tudi, da nimajo obratov v EU, obrate pa je treba pred odobritvijo pregledati na terenu. Glede cepilne politike Moskve se je vprašala, »zakaj drugim državam teoretično ponujajo milijone doz, ne napredujejo pa dovolj niti pri cepljenju svojih ljudi«. Madžarska je sicer dovolila uporabo Sputnika V z izredno odobritvijo, ki je dopuščena vsaki državi članici.

V ospredju načrta so tveganja, povezana z novimi različicami virusa. Tako naj bi cepiva, ki jim bodo prilagojena, dobila dovoljenje po hitrejšem postopku. Evropska komisija, ki izpeljuje postopek skupnih naročil cepiv v imenu držav članic, je tarča številnih kritik, ker da cepljenje v EU poteka počasi in primanjkuje cepiva. Von der Leynova je sicer že v evropskem parlamentu priznala, da so bili v Bruslju preveč optimistični glede množične proizvodnje cepiva in gotovosti, da bodo dobave potekale točno.  

Več za nove različice

V okviru program inkubatorja Hera bo Bruselj namenil 150 milijonov evrov za raziskave novih različic. Nadaljnjih 75 milijonov bi bilo na razpolago za sekvenciranje genoma. Cilj je, da bi bilo vsaj pet odstotkov pozitivnih testov natančneje preučenih glede novih različic.

Omrežje za klinične teste cepiv bi se imenovalo Vaccelerate in bi dobivalo finančno podporo EU. Z njo bi se povezali znanost, industrija in državni organi. Prihodnji evropski organ za odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki bo predlagan do konca leta 2021, naj bi sicer na dolg rok skrbel za bitko z biološkimi nevarnostmi.