Neomejen dostop | že od 9,99€
Najslavnejši žvižgač dvajsetega stoletja Daniel Ellsberg, ki je leta 1971 časopisu New York Times predal strogo zaupne informacije o vietnamski vojni, je pri 92. letih umrl v Kaliforniji. Nekdanjega vojaškega analitika je tedanji svetovalec za nacionalno varnost predsednika Richarda Nixona Henry Kissinger označil za najnevarnejšega človeka v Ameriki.
Pentagonski dokumenti so ameriški javnosti pokazali resnico o vojni, v katero so bile prisiljene cele generacije mladih in mnogi so v njej izgubili življenja, med tistimi, ki so že zgodaj izgubili iluzije, pa je bil tudi Daniel Ellsberg, ki ga je po izjavah družine pokopal rak na trebušni slinavki. »Kot ameriški državljan, odgovoren državljan, nisem mogel več sodelovati pri prikrivanju teh informacij ameriški publiki,« je opravičil svoje dejanje. Nixon je s tožbo vse do vrhovnega sodišča poskušal preprečiti objavo tajnih dokumentov, a se mu ni posrečilo, zmaga prvega amandmaja ameriške ustave je odmevala po vsem svetu,
Najvidnejši ameriški časopis ni izdal vira svojih člankov, prav tako ne drugi kot Washington Post, s katerimi je tudi sodeloval Ellsberg. A so pri zveznem preiskovalnem uradu FBI kmalu ugotovili, za koga gre, in na zveznem sodišču v Los Angelesu je bil obtožen kraje, vohunstva, zarote in drugih prestopkov. Sodnik vse točke obtožnice zavrgel zaradi ilegalnega vladnega zbiranja dokazov, med drugim s prisluškovanjem.
Daniel Ellsberg je kasneje povedal, da ni nikoli obžaloval predaje strogo zaupnih dokumentov, ki so razkrili ozadje ameriškega posredovanja v Aziji vse od konca druge svetovne vojne, žal mu je bilo, da jih ni že prej, pa čeprav je bil pripravljen na preživetje preostanka življenja v zaporu. To se ni zgodilo, zaradi afere Watergate pa se je moral kasneje posloviti sam predsednik Nixon.
Daniel Ellsberg, vse do svoje smrti kritik ameriških vojaških ekspedicij v tujini, je bil tudi eden od zaupnikov ustanovitelja portala Wikileaks Juliana Assanga pred objavo zaupnih dokumentov žvižgača iraške vojne Bradleya Manninga, zdaj znanega kot Chelsea. Assange se še bojuje proti izročitvi ZDA. »Če se meni kaj zgodi, jih boš ti že znal spraviti v javnost,« je o dokumentih, ki so Ameriko in svet pretresli leta 2010, povedal svojemu vzorniku.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji