Tudi evropske modre čelade na sever Sirije?

Bruselj – Zadnje dogajanje v Siriji s turško ofenzivo proti Kurdom in intenzivnim delovanjem Rusije je spet pokazalo, kako nebogljena je Evropa glede največjega kriznega žarišča v lastnem sosedstvu. Tako je njena vloga bolj ali manj omejena na človekoljubno pomoč in spopadanje z negativnimi učinki vojne.

Tako je, denimo, tarča izsiljevanja turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, da bo spustil čez mejo na milijone sirskih beguncev, če bo EU kritizirala ravnanje Ankare na severovzhodu Sirije.

»Z odhodom Združenih držav je nastal prazen prostor, ki so ga zapolnili Rusija, Turčija in do neke mere Asadov režim,« je opozoril zunanjepolitični predstavnik poslanske skupine Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu Michael Gahler. V njegovi skupini zagovarjajo vzpostavitev varnostnega območja na severu Sirije pod okriljem Združenih narodov.

Dobrodošel predlog

V tej misiji na severu Sirije bi lahko imeli opaznejšo vlogo Evropejci. »Ljudje nočejo živeti pod Asadom, Turki ali Rusi. Moramo nekaj narediti v sosedstvu,« je poudaril Gahler. Tudi sporazum med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Erdoğanom iz Sočija, glede na rusko-turška nasprotja, po njegovih besedah ne more biti trajna rešitev.

Gahler se je navezal na predlog nemške obrambne ministrice Annegret Kramp-Karrenbauer (AKK), da bi na severu Sirije vzpostavili varovano območje pod nadzorom mednarodnih sil, vključno z Rusijo in Turčijo.

Nova nemška ministrica s predlogi ni presenetila le zavezniških držav, marveč tudi domačo politiko. Podrobnih načrtov še ni. Zamisli AKK so bile na prvem zasedanju obrambnih ministrov Nata, ki se ga je udeležila, sprejete mlačno. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je govoril le o dobrodošlem predlogu.

Ameriški obrambni sekretar Mark Esper je pozdravil predloge, saj od zaveznic že tako pričakujejo, da bodo naredile več za varnost v svetu, a ne nameravajo sodelovati v takšni operaciji s kopenskimi silami ali s čim podobnim.

15.000 vojakov za varovanje

Z vzpostavitvijo takega območja bi lahko nadaljevali bitko proti Islamski državi kot tudi omogočili vračanje beguncev. Varovana območja so bila med vojno v BiH in pod nadzorom »modrih čelad« Združenih narodov. Eno od teh je bila Srebrenica, kjer so leta 1995 po ugotovitvah haaškega sodišča srbske sile izvedle genocid nad Bošnjaki.

Vzpostavitev varovanega območja na severu Sirije bi zahtevala napotitev tudi evropskih vojaških sil. Parlamentarec Gahler je prepričan, da bi za varovanje takega območja potrebovali okoli 15.000 vojakov iz koalicije voljnih.

V Natu se že tako previdno odzivajo na ravnanje zaveznice Turčije. Stoltenberg je v diplomatskem jeziku govoril o »odprti in iskreni razpravi med prijatelji in zavezniki«. Tako da so lahko razpravljali za skupno mizo o izzivih. V okviru tega naj bi bila med obrambnimi ministri Nata močna podpora tako politični rešitvi kot mednarodnemu angažmaju za rešitev. Stoltenberg je omenil legitimne varnostne skrbi Turčije in izrazil pričakovanje, da ne bi ogrozili napredka v boju proti Islamski državi.

• Za varovanje območja bi potrebovali najmanj 15.000 vojakov.
• Sporazum med Erdoğanom in Putinom ne velja za trajno rešitev.
• Slovenija še nima izoblikovanega stališča.

Kritike evropskih parlamentarcev

V evropskem parlamentu so ostro obsodili turško vojaško intervencijo kot kršitev mednarodnega prava in ogrožanje stabilnosti v regiji. Zagovarjajo pa vzpostavitev varovanega območja pod vodstvom Združenih narodov. Turško delovanje naj bi utrjevalo okupacijo.

V parlamentu si želijo, da bi sprejeli usmerjene ukrepe tako proti turškim uradnikom, odgovornim za kršitve človekovih pravic, kot ciljane gospodarske ukrepe EU. Nekaj članic na čelu s Francijo in Nemčijo je že sprejelo prepoved prodaje orožja Turčiji.


Slovenija po besedah obrambnega ministra Karla Erjavca še nima stališč o vzpostavitvi varovanega območja, načeloma pa podpira misije za zagotavljanje človekovih pravic, človekoljubne pomoči in spoštovanja prava.