Trumpov načrt? Brexit, ki ruši EU

Ne glede na to, kakšen odpor čutijo Otočani do ameriškega predsednika in vsega, kar ta predstavlja, se je marsikateri od njih v zadnjih dneh vprašal, ali v pogajanjih o brexitu morda ne bi bil učinkovitejši pogajalec od Therese May.

Povod za to jim je dal kar Donald Trump sam, ko je v intervjuju za tabloid Sun obžaloval, da Theresa May ni upoštevala njegovega nasveta, kako se pogajati z Evropsko unijo. »Verjetno se ji je zdel preveč brutalen,« je ameriški predsednik povedal med tiskovno konferenco s svojo gostiteljico. Kaj natanko ji je svetoval, ni želel razkriti, je pa poudaril, da njegov nasvet še vedno lahko uporabi v prihodnosti.

Ameriški predsednik se je očitno že pred obiskom odločil, da se v svojih izjavah ne bo niti najmanj zadrževal. Eksplozivni intervju, v katerem je dejal, da načrti britanske premierke za brexit niso tisto, za kar so Britanci glasovali na referendumu o izstopu iz EU, so otoški mediji opisali kot diplomatsko granato, detonirano v najslabšem mogočem trenutku za britansko konservativno vlado. Po odstopu zunanjega ministra Borisa Johnsona, o katerem Trump misli, da bi bil »odličen premier«, se ta spopada z uporom lastnih evroskeptičnih poslancev, ki so prepričani, da vlada z zagovarjanjem ohranjanja tesnih trgovinskih povezav z Unijo ne izpolnjuje svojih obljub o brexitu. Hkrati verjamejo, da v negotovost postavlja tudi eno največjih priložnosti, ki jih prinaša izstop iz EU: okrepitev gospodarskih odnosov in sklenitev ambicioznega trgovinskega sporazuma z ZDA.

Visoka cena za Unijo

Trump je v intervjuju dal jasno vedeti, da bi britanski načrti o trgovinskem dogovoru z ZDA v primeru mehkejšega brexita najverjetneje padli v vodo. »To bi pomenilo, da bi se zraven morali pogajati z EU, z njimi pa imamo že zdaj veliko problemov, ker z nami ne ravnajo pravično,« je o sedemindvajseterici potožil Trump. Med današnjo novinarsko konferenco z britansko premierko je po pričakovanjih nekoliko ublažil svoje stališče do britanske pogajalske taktike, ne pa tudi svojih kritik na račun EU. Dejal je, da je trgovinski dogovor z Združenim kraljestvom še vedno mogoč, naloga britanske vlade pa je, da stori vse, da bo država po brexitu lahko prosto trgovala z ZDA. »Z EU trenutno nimamo pravičnih trgovinskih odnosov. Do nas se vedejo grozno in to se bo moralo spremeniti,« je opozoril Trump. »Če se ne bo, bodo plačali zelo visoko ceno.«

Njegove kritike na račun Unije kažejo, kako Trump vprašanje brexita povezuje s širšimi problemi, ki jih za njegovo administracijo predstavljajo trgovinski odnosi z drugimi deli Evrope. Če upoštevamo to, predsednikova podpora britanskemu izstopu postane precej jasnejša in veliko bolj problematična za EU, saj kaže, da trgovinska strategija, ki jo vodi Trump, ni toliko usmerjena v krepitev odnosov z Združenim kraljestvom kot v zmanjševanje gospodarske moči sedemindvajseterice.

Srečanje s Putinom

Kljub spornemu intervjuju med britansko gostiteljico in njenim ameriškim gostom ni bilo občutiti nelagodja ali napetosti, Trumpovo laskanje premierki je bilo na trenutke kvečjemu pretirano. Njegove kontradiktorne izjave so Theresi May na koncu pomagale, da je iz njih potegnila zgolj tisto, kar ji je ustrezalo, odpravljanje potencialnih razlik v britansko-ameriških pogledih na EU, priseljevanje, odnose z Rusijo, Iranom in druga aktualna vprašanja pa je pustila za prihodnost.

Premierka je podprla Trumpovo napoved, da bo med ponedeljkovim zgodovinskim srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Helsinkih odločno zagovarjal stališča držav članic Nata in njegova prizadevanja, da s Putinom skleneta dogovor, ki bo preprečil nadaljnje zaostrovanje jedrske tekme med ZDA in Rusijo. Nekoliko več težav je imela z zavračanjem predsednikovih ostrih pogledov na vprašanje migracij. Trump med novinarsko konferenco namreč ni predstavil niti enega pozitivnega vidika priseljevanja, nasprotno, namigoval je, da migranti v vsakem primeru pomenijo resno varnostno grožnjo ter da korenito spreminjajo kulturno in družbeno strukturo evropskih držav. Kot je zapisal Guardian, se je težko spomniti trenutka v zgodovini, ko je britanski premier na britanskih tleh gostil zaveznika s tako ekstremnimi pogledi.

Sporočilo z ulic

Britanci niso znani kot ljudstvo, ki se rado podaja na ulice. V tem pogledu je ameriški predsednik med svojim prvim uradnim obiskom v Združenem kraljestvu doživel netipičen pozdrav. Množični protesti in demonstracije, na katerih je danes in včeraj več deset tisoč ljudi izrazilo svoje nestrinjanje z odločitvijo britanske vlade, da Trumpu pripravi veličasten sprejem, vključno z večerjo v palači Blenheim, obiskom na kraljevi vojaški akademiji Sandhurst, dvostranskimi pogovori z britansko premierko in na koncu še avdienco pri kraljici Elizabeti II., so visokemu gostu poslali jasno sporočilo.

Toda to še ni pomenilo, da ga je Trump razumel oziroma da mu je bilo zanj pretirano mar. Vse njegove dosedanje poteze potrjujejo, da ga neodobravanje širše javnosti ne iztiri, ampak mu kvečjemu daje dodaten zanos. Njegovi gostitelji so v grobem tako vedeli, kaj od njega lahko pričakujejo: nepredvidljivost, ekstremnost, tudi kakšen očitek na njihov račun. In prav to jim je dal.