Družba Merck, Sharp & Dohme (MSD) je oktobra za en dan odprla največji proizvodni obrat v Evropi, kjer dela 1330 ljudi. Stoji na obrobju Amsterdama, v Haarlemu na Nizozemskem. Od tam distribuirajo 2500 zdravil in cepiv v več kot 140 držav sveta. V tej tovarni so med drugim do zdaj izdelali 13 milijard tablet proti rečni slepoti, ki jih v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo donirajo v 35 držav sveta. Zdravilo brezplačno prejme okoli 100 milijonov ljudi na leto.

Družba MSD je v zadnjem času v Sloveniji vse bolj prepoznavna po cepivih proti humanim papiloma virusom in pnevmokoknim okužbam. Čeprav farmacevtska podjetja izjemno redko odprejo vrata proizvodnih linij, so v ameriški družbi tokrat naredili izjemo. Tudi zato, da posamezniki – po obdobju epidemije, ko so se glede farmacevtskih družb razvile številne teorije zarote – dobijo vpogled v kompleksnost procesa nastanka zdravil in njihovo distribucijo.

Na tisoče vial se pomika po tekočem traku. FOTO: MSD

Nobelova nagrada

Na stotine stekleničk se je med našim obiskom pomikalo po liniji za biološka zdravila, ki dela noč in dan in zagotavlja, da imajo ljudje po svetu, ki so oboleli za rakom, na voljo dovolj vial zdravila z učinkovino pembrolizumab, ki jim vliva upanje na izboljšanje stanja.

Proizvodnja cepiv v farmacevtski družbi MSD. FOTO: MSD

Proizvodnje zdravila proti rečni slepoti nam niso pokazali v živo, so nas pa prek slikovnega časovnega traku popeljali 35 let nazaj, ko je bilo to registrirano za uporabo pri ljudeh – že od leta 1981 se uporablja pri živalih – in so ga začeli množično proizvajati. Zdaj izdelajo 25 milijonov tablet na teden. Kot poudarjajo, vsako leto preprečijo slepoto pri 40.000 ljudeh, ki živijo na območju, kjer je bolezen, ki jo povzroča zajedavec (mikroskopsko majhen črv, znan tudi kot onkocerkiaza), endemična. Ekipa MSD je izolirala aktivno komponento, ki jo proizvaja bakterija, in jo najprej poimenovala avermektin, kasneje ivermektin, ter si z raziskovalcem Williamom C. Campbellom na čelu leta 2015 zaslužila Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Njihovi znanstveniki so med vodilnimi raziskovalci, ki si prizadevajo za učinkovitejše preprečevanje in zdravljenje bolezni, kot so rak, srčne in presnovne bolezni, alzheimerjeva bolezen, avtoimune in nalezljive bolezni, vključno s hepatitisom C, hivom in porajajočimi se boleznimi, ki se prenašajo z živali.

Arjan Ooms je direktor kliničnih raziskav za MSD na Nizozemskem. V ozadju na fotografiji kot štiriletnik, zdravljen za levkemijo v okviru klinične študije. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar/DELO

»Klinične študije so izredno kompleksne, trajajo od osem do dvajset let, lani smo vanje vložili dvanajst milijard dolarjev. So rizične, saj niso vedno uspešne. Tudi etične komisije so jih odobrile le za dva odstotka,« je opisoval Arjan Ooms, direktor za klinične raziskave v nizozemski podružnici MSD, ki je že v ranem otroštvu izkusil pomen tovrstnih študij. V eno od njih so ga starši vključili, ko je kot štiriletnik zbolel za levkemijo. »Najprej sem o tem nerad pripovedoval, zdaj pa mi daje energijo. Zahvaljujoč zdravilom sem še vedno tu in moja bolezen je sčasoma privedla do tega, da zdaj opravljam to delo. Bil sem mlad, zato se o tem ne spomnim veliko, a sem že na lastne oči videl pomen našega dela. Študije so rešitev za prihodnost.«

Laura Luchini je regionalna vodja organizacije MSD Global Clinical Trial za Evropo, Bližnji vzhod in Afriko. V svoji predstavitvi je pojasnila, zakaj je raznolikost v kliničnih preskušanjih pomembna, celo kritičnega pomena. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar/DELO

Laura Luchini, regionalna vodja za globalne operacije kliničnega preskušanja v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki pri MSD, je opisala, kako so študije zaradi raznovrstnih zunanjih dejavnikov lahko motene: »Tako pandemija kot vojna v Ukrajini sta bili svojevrsten izziv, da še naprej spremljamo naše bolnike v kliničnih preskušanjih. Trdo smo delali za to, da ne bi nihče izostal.« Nekdo iz Romunije je bil zdravljen v Italiji, pa tja ni mogel, zato so problem reševali tako, da so v Romuniji iskali primernega raziskovalca, ki bi jim pomagal. Dogajalo se je, da so morali zaradi vojnih razmer transportirati paciente in zdravila iz enega kraja v drugega in podobno. Ker so študije strogo regulirane, morajo vse spremembe potrditi pristojne osebe. »Ne glede na to, kaj se zgodi, moje poslanstvo ostaja isto – da rešujem in izboljšujem življenja,« je sklenila Laura Luchini.

Avtomatizirani delovni procesi

Delovni procesi v prostorih na Nizozemskem so bolj ali manj avtomatizirani, stroji nastavljeni, da pripravijo ustrezne mešanice, jih dozirajo v viale, zapakirajo, opremijo z ustreznimi kodami … Linije v Haarlemu lahko izredno hitro preklapljajo med zelo različnimi pakiranji različnih zdravil. Nekatera, ki so narejena v Ameriki, pri njih samo prepakirajo. Izdelana in zapakirana zdravila nato samovozeči avtomobili prevažajo od proizvodnih mest v skladišče, od tam pa surovine do proizvodnih mest.

Samovozeča vozila. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar/DELO

Zaposleni so komaj opazni, a nenehno v pripravljenosti, če se kje kaj ustavi. Oblečeni so v zaščitno opremo (kapa, plašč, prevleka za čevlje, plastična očala), ki se po odhodu domov zavrže in reciklira. Poudarjajo tudi svojo trajnostno naravnanost; v času našega obiska so začeli montažo 2280 solarnih panelov, s katerimi bodo pokrili sedem odstotkov vseh svojih potreb po energiji. Čebelam so postavili panje, za splakovanje straniščnih školjk uporabljajo deževnico, imajo 24 polnilnic za električne avtomobile, polnilnik za avtomobilske pnevmatike ... Njihov cilj je do leta 2025 postati popolnoma podnebno nevtralni in uporabljati vso elektriko iz obnovljivih virov.

Skladišče, v katerem je 17.000 palet, meri 36 metrov v višino. V njem je delo avtomatizirano. FOTO: MSD

Med devetimi ogromnimi stavbami, ki se razprostirajo v tem mestu v malem, je največje skladišče, v katerem je pripravljenih nešteto paketov, tudi za v Rusijo. Dobava tja se ni ustavila, čeprav je zaradi agresije na Ukrajino Rusija izgubila številne dobavitelje. A posli z zdravili so povezani s humanitarno noto, zato naj bi potekali neprekinjeno.

Tudi v skladišču potekajo skoraj vsi procesi avtomatično. Ko operater prejme naročilo za paleto zdravil, se poseben vlakec zapelje v 145 metrov dolgo skladišče z izdelki na 17.000 paletah, zloženih v več nadstropij, ki segajo 36 metrov visoko. Želeni proizvod se naloži na vlakec in prepelje do izhodišča, kjer ga prepakirajo in ustrezno zapakirajo, da počaka na odvoz s tovornjakom. Na dan pride po dvajset tovornjakov. Ti pakete zdravil razvozijo, dostavijo v pristanišče ali na letališče, da potujejo na pet celin sveta.

Med devetimi ogromnimi stavbami, ki se razprostirajo v tem mestu v malem, je največje skladišče, v katerem je pripravljenih nešteto paketov. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar/DELO

Poleg skladišča je največja hladilnica v severozahodni Evropi, kjer je več kot 5000 kvadratnih metrov prostora namenjenega shranjevanju cepiv in produktov, za obstoj in učinkovitost katerih je ključna primerna temperatura. Med našim obiskom je bilo tam pripravljenih 700 paketov za kitajski trg.

Craig Kennedy. FOTO: Brigite Ferlič Žgajnar/DELO