Tisoči so prispeli v Jajce

Velika množica ljudi se je danes udeležilo spominske slovesnosti v Jajcu, ko je 29. novembra pred 81. leti nastala nova Jugoslavija. Takratni sklepi, sprejeti v stavbi, v kateri je danes muzej, so usodno vplivali na čas po koncu druge svetovne vojne.

Številne borčevske delegacije so k spomeniku v obliki treh ležečih kvadrov, ki predstavljajo tri narode BiH in so ga postavili v spomin na padle borke in borce pri osvoboditvi Jajc med drugo svetovno vojno, položile cvetje in vence.

Srednjeveško mestece Jajce, v katerem so delegati 29. novembra leta 1943 sprejeli pomembne odločitve. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Na ploščadi pod spomenikom se  je zbralo okoli dva tisoč ljudi. Muzej Avnoja, ki ga vsako leto obišče približno 20.000 ljudi in ga vodi direktor Elvedin Imamović, je bil danes zelo obiskan. Muzej drugega zasedanja Avnoja so ustanovili že daljnega leta 1953 in je do razpada nekdanje skupne države veljal za osrednjo jugoslovansko muzejsko ustanovo. Med nesrečno vojno v BiH v 90. letih prejšnjega stoletja je bil opustošen. Muzejsko gradivo, razen nekaj predmetov, pa odtujeno.

Muzej Avnoja je bil danes zelo obiskan. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Septembra leta 2002 je komisija za ohranjanje državnih spomenikov razglasila Dom Avnoj za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine. Leta 2007 je bil ustanovljen Muzej drugega zasedanja Avnoja. Po delni obnovi stavbe in obnovi razstave je bil muzej 29. novembra 2008 spet odprt za obiskovalce. Največ obiskovalcev beležijo iz BiH, Slovenije in Hrvaške.

Spomin na Tita še živi

V Jajce je na predvečer slovesnosti prispel tudi Mirsad Begić, ki je Titu in takratnemu partijskemu vodstvu pripisal zasluge, da je bila v državi v kratkem času odpravljena nepismenost in da so se zgodile velike družbene spremembe. Z razpadom Jugoslavije in ustanovit­vijo novih držav so zgradili betonske zidove med ljudmi, ki so nekoč živeli v miru in vsesplošnem napredku.

»Bil je moj vrhovni komandant, ko sem služil vojni rok v Beogradu, na kar sem zelo ponosen. Tito je bil velika osebnost 20. stoletja in prav njemu pripisujem največ zaslug za razvoj Hrvaške in takratne Jugoslavije. Novi oblastniki so razprodali vse, kar so generacije desetletja ustvarjale,« se je pridušal Josip iz Hrvaške.

Velika množica ljudi je danes počastila spomin na praznik nekdanje Jugoslavije.

Čeprav Titu zdaj demokratično izvoljeni politiki, med katerimi so tudi njegovi nekdanji verni sledilci, očitajo avtoritarno vodenje države in pregon političnih nasprotnikov, ljudje nanj gledajo z naklonjenostjo. Sklepna misel naših sogovornikov je bila, da Tito spet vse bolj pridobiva veljavo predvsem zato, ker je v njegovem času vladala socialna pravičnost.

Zgodovina Avnoja

Partijski vrh Sovjetske zveze s Stalinom na čelu ni podpiral samovoljne politike jugoslovanskih komunistov, saj se je bal podpisa separatnega miru med Angleži in Nemci, zato zahodnih zaveznikov ni hotel jeziti z revolucionarnimi naklepi Sovjetov na Balkanu. Toda Josip Broz Tito in njegovi sodelavci se niso odpovedali nameri za sklic drugega zasedanja Avnoja. Priprave so zaupali Edvardu Kardelju, Borisu Kidriču in Moši Pijadeju.

Manj znano je, da so Nemci takrat bombardirali Jajce in pripravljali tudi desant, podoben tistemu, ki se je zgodil v maju leta 1944 v Drvarju. Padalskemu desantu pa so se takratni okupatorji odpovedali, ker menda niso imeli dovolj letal za prevoz vojakov, v svoji knjigi z naslovom Partizani piše zgodovinar dr. Jože Pirjevec.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Vse sklepe Avnoja je že vnaprej sprejel politbiro. Že konec oktobra je namreč sklenil, da bo imenoval Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije kot začasno izvršilno oblast, da bo odvzel vse pristojnosti vladi v izgnanstvu, razglasil združitev jugoslovanskih narodov v šest federalnih enot in kralju prepovedal vrnitev v domovino, dokler se o monarhiji ali republiki ne izreče ljudstvo.

Tito, ki je menda deloval silno utrujeno, saj sta bili za njim dve sovražnikovi ofenzivi na Neretvi in Sutjeski, je takrat v govoru zanikal, da je NOB čista komunistična zadeva, boljševizacija države in poskus komunistov, da pridejo na oblast.

FOTO: Bojan Rajšek/Delo

V Jajcu niso bili navzoči predstavniki iz ožje Srbije iz Makedonije, saj njihov voditelj Metodija Andonov Čento ni bil pripravljen priznati oblasti vrhovnega štaba. Zavzemal se je predvsem za ponovno združitev svoje domovine, ki je bila po prvi svetovni vojni razdeljena med Bolgarijo, Grčijo in Srbijo.

Priključitve Slovenskega primorja, Istre z otoki vse do Zadra k bodoči državi je na drugem zasedanju Avnoja v Jajcu zahtevala hrvaška delegacija. Tita so na predlog slovenskega predstavnika Josipa Vidmarja razglasili za maršala.