Težavno rojevanje boja proti korupciji

Ukrajini se po dolgem času spet obeta mednarodna pomoč, ki jo je Mednarodni denarni sklad (IMF) pogojeval z ustanovitvijo dejansko neodvisnega protikorupcijskega sodišča. A mednarodna skupnost je tudi zaskrbljena, saj so sočasno odstavili finančnega ministra, ki je v vladi veljal za enega redkih iskrenih borcev proti korupciji in je užival tudi podporo IMF.

Dolgo se je vlekla zgodba o rojevanju protikorupcijskega sodišča v Ukrajini, ki jo je leto po majdanski revoluciji britanski časnik Guardian razglasil za »najbolj korumpirano državo v Evropi«, lani pa se je na spisku 180 držav mednarodne organizacije Transparency International znašla na nezavidljivem 130. mestu. Da morajo v Kijevu resno obračunati s tem družbenim zlom, če hočejo dobiti mednarodno pomoč, so zahtevale tako zahodne države kot IMF, ki je Ukrajini obljubil 17,5 milijarde dolarjev, a jih je doslej izplačal le 8,7 milijarde. »Ukrajina ni dobila sredstev od IMF že 11 mesecev, v treh od štirih let programa podpore pa so ji dali le polovico od načrtovanega denarja,« so pred tremi meseci ugotovili v britanskem poslovnem časniku Financial Times.
 

Porošenkovo zavlačevanje

Glavni razlog za to je bilo oklevanje pri ustanavljanju neodvisnega sodišča, ki bi se moralo spoprijeti s korupcijo, glavni krivec za zavlačevanje pa je bil po mnenju poslanca ukrajinskega parlamenta Mustafe Najema sam predsednik države Petro Porošenko, ki skoraj dve leti ni hotel pripraviti predloga zakona o protikorupcijskem sodišču. »Ves ta čas je v državi cvetela korupcija, prijave nacionalnega protikorupcijskega urada Ukrajine so obtičale na od oblasti nadzorovanih sodiščih, medtem ko so predstavnike IMF ‘krmili’ z zajtrki,« je na svojem facebooku zapisal poslanec, ki je nadvse kritičen do predsednika, čeprav je član njegove vladajoče stranke Blok Petra Porošenka.

A tudi ko je Porošenko končno konec lanskega leta vložil predlog zakona v parlamentarno proceduro, je prišlo do resnih zapletov in sporov z mednarodno skupnostjo. V zakonu, ki ga je v prvem branju vrhovna rada sprejela že na začetku marca, namreč niso upoštevali zahtev IMF in beneške komisije pri Svetu Evrope, da mora o izbiri sodnikov odločati tudi civilna družba oziroma svet mednarodnih ekspertov z izkušnjami v boju proti korupciji. Porošenko je vztrajal pri tem, da mora protikorupcijske sodnike izbirati sodniška komisija, v pogovoru za Financial Times pa je še na začetku marca trdil, da bi bilo v nasprotju z ukrajinsko ustavo, če bi tuji donatorji odločali o sestavi ukrajinskih sodišč. Na ta način je javno kritiziral šefa ukrajinske misije pri IMF Rona van Roodena, ki je že januarja oblastem v Kijevu poslal pismo, v katerem je zapisal, da njegov sklad ne podpira predloga zakona, ki ga je v parlament vložil ukrajinski predsednik. »To je zabavna predstava o suverenosti: reforme nam financirajte, vaših ekspertov pa ne potrebujemo. Za besedami ‘niso nam potrebni eksperti’ bi morali dodati še ‘tudi denar nam ni potreben’,« je konec prejšnjega meseca za ruski časnik Kommersant ta zaplet komentirala ustanoviteljica ruske podružnice Transparency International Elena Pamfilova.
 

Odstranili protikorupcijskega ministra

Kljub gromkim izjavam za britanski časnik je Porošenko moral popustiti tako zaradi mednarodnih pritiskov kot zaradi nasprotovanj domače civilne družbe in nekaterih (ne samo) opozicijskih poslancev. Minuli četrtek so v vrhovni radi sprejeli novo različico zakona, ki se od prvotne razlikuje po »samo« 1927 popravkih, vanj pa so zapisali tudi kompromisno rešitev, po kateri ima pravico do veta pri izbiri protikorupcijskih sodnikov tudi svet mednarodnih ekspertov. A hkrati so poslanci potrdili tudi zahtevo premiera Volodimira Hrojsmana o razrešitvi finančnega ministra Oleksandra Daniljuka, ki ga je premier obtožil, da je med mednarodnimi partnerji širil lažne informacije. Daniljuk, ki velja na Zahodu za odločnega borca proti korupciji, je izjavil, da so ga odstranili zato, ker ni hotel podpirati »politične korupcije«, kar da je od njega zahteval njegov zdaj že nekdanji šef. Dosedanji finančni minister je Hrojsmana obtožil, da je tesno povezan s Porošenkovim notranjim krogom, svojo kritiko pa je pisno poslal tudi predstavnikom držav iz skupine G7. »V zadnjem letu sem bil žrtev kolosalnih pritiskov. Postavili so me pred izbiro, naj odidem ali pa postanem soudeleženec … Svoje države ne bom prodal,« je na facebooku zapisal odstavljeni minister.