Španski veleposlanik po katalonski »slovenski poti« pride v Mladiko

Ljubljana – Burnemu odzivu španskih oblasti na obisk katalonskega predsednika v Sloveniji prejšnji teden bo jutri sledil obisk španskega veleposlanik v Sloveniji na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer mu bodo poskušali pojasniti, da slovenska osamosvojitev ni bila nasilno dejanje, ampak se je bila Slovenija ob osamosvojitvi prisiljena braniti pred agresijo zvezne vojske.

Katalonski predsednik Quim Torra je po po vrnitvi z dvodnevnega obiska v Ljubljani katalonskim nacionalistom v soboto predlagal izbiro slovenske poti za razglasitev neodvisne države. Ta izjava je v velikem delu španske javnosti dvignila veliko prahu, ker slovensko pot razumejo kot pot v oborožen spopad. »Velika neodgovornost je za Katalonijo predlagati 'slovensko pot' z vsemi posledicami in ob pripravljenosti na vse. Je poziv k nasilni rešitvi, ki je bila sprožilec vojne v Jugoslaviji, najhujšo na evropskem ozemlju po letu 1945,« je v dveh zaporednih objavah na družbenem omrežju twitter v ponedeljek zapisal Josep Borrell Fontelles, zunanji minister Španije.

Serijo petih zaporednih objav je Borell sicer končal s stavkom: »Samo s skrajno nevednostjo je mogoče primerjati Slovenijo v Jugoslaviji leta 1990, ki je bila takrat še vedno enostrankarska, s Katalonijo v Španiji leta 2018.« Izključil je tudi primerjave Katalonije s Kosovom ter Torro posvaril, naj ne govori v imenu vseh Kataloncev, ker se jih polovica z njim ne strinja.

Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Miro Cerar, smo vprašali, kako se bodo odzvali na besede šefa španske diplomacije, ki slovenski poti pripisuje nasilen značaj. Pojasnili so, da veleposlanik Španije jutri pride pogovor, kjer bodo ponovno pojasnili stališča Slovenije.

Pri tem so na Mladiki zapisali, da je minister Borrell po ponedeljkovem zasedanju sveta za zunanje zadeve skliceval tudi na izjavo Mira Cerarja o neprimerljivosti slovenske in katalonske izkušnje iz oktobra lani: »Jugoslavija ni bila demokratična država, zato je bil cilj slovenske osamosvojitve postati demokratična država in zaščititi človekove pravice, ki takrat niso bile varovane, vzpostaviti pravno državo in postati nekoč članica EU. S teh vidikov so razmere ta trenutek v Kataloniji popolnoma drugačna. Španija, vključno s Katalonijo, je demokratična država.«