Slovenija mora za Nato narediti veliko več

Bruselj – Ko se bodo Natovi ministri za obrambo jutri sestali, bodo imeli na mizi poročila o uresničevanju odločitev z dramatičnega julijskega vrha zavezništva, na katerem je predsednik ZDA Donald Trump po bojevitem nastopu dobil jamstva članic, da bodo za obrambo naredile in plačale več.

»Strinjali smo se, da obstaja novo zavedanje o nujnosti naložb dveh odstotkov BDP v obrambo in da potrebujemo verodostojne nacionalne načrte za doseganje tega,« je pred zasedanjem spomnil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Kljub temu so številne članice daleč od dvoodstotnega cilja, ki je bil sprejet na vrhu Nata v Walesu leta 2014 in naj bi bil dosežen v desetletju. Niti velika in bogata članica Nemčija se še ni odločila, da bo šla z izdatki čez poldrugi odstotek.

Ko bo Stoltenberg prihodnji torek na obisku v Ljubljani (prej ob obiskal Srbijo in Hrvaško), bo njegovo sporočilo jasno: od vseh članic pričakujemo, da nadaljujejo napredek in izpolnjujejo zaveze.

Slovenija je lani med vsemi zaveznicami namenila najmanjši delež obrambnega proračuna za oborožitev in opremo. Tudi v celotni višini obrambnih izdatkov je med najslabšimi. Po projekcijah delež v BDP leta 2024 naj ne bi znašal več kot 1,2 odstotka.

»Karte morajo na mizo«

Stoltenberg se bo v Ljubljani srečal z državnim vrhom in nagovoril državni zbor, kjer naj bi še odgovarjal na vprašanja poslancev. Neuradno je slišati, da morajo »karte na mizo«. Slovenija je v skupini članic, ki takšnih načrtov za doseganja dveh odstotkov BDP načrtov sploh še niso predstavile. Načrt bi vključeval tako politične zaveze kot tudi načrt vlaganj v kadre, opremo in operacije.

Prva priložnost za vlado Marjana Šarca, da deluje skladno z danimi slovesnimi zavezami, bo že predlog proračuna za leti 2019 in 2020.

Slovenija je uspešna predvsem po prispevkih v Natovih operacijah in misijah, najbolj na Balkanu. Po svojem deležu je v zgornji četrtini med vsemi članicami. Kljub temu so o neuradnih ocenah enote iztrošene in delujejo »na maksimumu«.

V igri je razmislek, kako bi s posameznimi projekti in bolj kreativnim računovodstvom povečali izdatke. Denimo: všteta bi bila lahko vlaganja v kibernetično obrambo ali vojaško mobilnost.

Glede tega ima velike načrte EU, saj naj bi za civilno-vojaško prometno infrastrukturo z dvojno rabo v prihodnjem proračunu za obdobje 2021–2027 namenila 6,5 milijarde evrov. Cilj je evropsko prometno omrežje prilagoditi vojaškim zahtevam in izboljšati vojaško mobilnost v EU.

Tudi v Sloveniji se razmišlja o takšnih projektih na obeh evropskih jedrnih koridorjih, ki potekata v Sloveniji. V vojaško mobilnost bi lahko bila vključena Luka Koper, prav tako letališči Brnik in Cerklje.

Podatki o dvoodstotnem cilju niso vedno povedni. Grčija, denimo, je na meji, a njen prispevek v zavezniških operacijah je skromen. Na drugi strani je Španija pod enim odstotkom, ima močne zmogljivosti in je med najbolj dejavnimi v operacijah. Tudi Belgija, ki je bila lani na 0,91 odstotka BDP, prenavlja letalsko floto, predvidoma z nakupom letal F-35.