Slaba polovica Srbov bi vstopila v EU, v Nato le osem odstotkov

Medtem ko se politiki intenzivno pogovarjajo o približevanju Srbije k EU, pri čemer poudarjajo, da mora Srbija najprej doseči kompromis s Kosovom – kakor z bolj zavitimi besedami imenujejo srbsko priznanje Kosova – je želja prebivalcev Srbije za vstop v EU vse manjša. Zanj bi glasovala manj kot polovica vprašanih, je pokazala anketa Centra za evroatlantske študije, ki je bila objavljena konec januarja. Zakaj tako?

Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je prejšnji teden obiskal srbsko prestolnico, je bil jasen: evropska perspektiva Srbije in Kosova je odvisna od dogovora Beograda in Prištine. To poudarjajo tudi predstavniki ZDA, ko poskušajo urejati odnose med državama. Srbija nujno potrebuje povezave tako z EU kot z ZDA, saj je od tega odvisen njen gospodarski razvoj. Za domače in mednarodne politike rezultati ankete, ki je bila izvedena na reprezentativnem vzorcu prebivalcev novembra lani in objavljena januarja letos, niso navdušujoči.

Podpora za vstop v EU

Na morebitnem referendumu bi 49 odstotkov vprašanih glasovalo za vstop v EU, 40 odstotkov bi jih bilo proti, vzdržalo pa bi se enajst odstotkov prebivalcev, je pokazala anketa. Podpora vstopu v Unijo je nazadnje nekoliko manjša kot pred dvema letoma, je za Delo povedala Milica Jelić, direktorica Centra za evroatlantske študije, ki je bil ustanovljen leta 2007, da bi pomagal pri demokratizaciji Srbije in promociji polnopravnega članstva Srbije v EU in Nato. Financiran je iz mednarodnih skladov, predvsem evropskih in ameriških, ter Nata.


 

Razpoloženje do Nata

Natančneje kot z vstopom v EU se je anketa ukvarjala z razpolože njem Srbije za vstop v Nato. Odgovori so bili za zagovornike vstopa v Nato še poraznejši. Medtem ko se je lani za vstop izreklo enajst odstotkov ljudi, jih je bilo letos za le osem odstotkov. Tudi delež glasov proti članstvu v Natu se je povečal – z lanskih 68 odstotkov na letošnjih 78. Tisti, ki bi se pridružili Natu, bi to storili predvsem zaradi varnosti in da jih Nato ne bi spet bombardiral.

Nasprotniki ga zavračajo predvsem zaradi bombardiranja leta 1999. Večinoma so prepričani, da je krivec za povečanje rakavih obolenj v Srbiji bombardiranje z osiromašenim uranom.

Kar 80 odstotkov vprašanih se je izreklo, da naj država pri varnostnih vprašanjih sodeluje z vsemi sosedi enako, le 17 odstotkov jih je menilo, da je treba bolj sodelovati z EU, ZDA in Natom, kar 37 pa, da je treba povečati vojaško sodelovanje s Kitajsko in Rusijo.

Delovanje ruskih tajnih služb in domača politika

Po besedah Jelićeve ima pri zavračanju Nata močan vpliv delovanje ruskih tajnih služb, ki v Srbiji budijo spomine na bombardiranje, in tudi sicer izvajajo niz obveščevalnih in medijskih aktivnosti, ki so usmerjene proti evropskim integracijam, proti krepitvi regionalnega sodelovanja in proti kompromisu s Kosovom, pri čemer sodelujejo tudi z gibanjem »1 od 5 milijonov«, v katerem so pozivali proti sporazumu s Kosovom, kar je »poziv na vojaški udar«, je pojasnila.

Drugače pa je z odnosom do EU, za katerega je odgovorna domača politika, ki je proti EU nastopila »nekoliko ostreje«, da bi pokazala, da ima tudi druge alternative, meni Jelićeva. Prepričana je, da Srbija v procesih evropskih integracij in demokratizacije ne more napredovati brez rešitve kosovskega vprašanja.