Sirci proti Trumpu: Njegovo stališče o Golanski planoti ni v skladu z mednarodnim pravom

V administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa so že nekaj časa potekali pogovori o tem, da bi ZDA priznale izraelsko suverenost nad Golansko planoto. Predsednik jih je – kot že nekajkrat – prehitel in svojo odločitev javno objavil na svojem priljubljenem kanalu za komuniciranje z javnostjo twitterju. Tako je Trumpova odločitev pravzaprav presenetljiva zgolj glede časa, v katerem je prišla.

»Po 52 letih je čas, da ZDA priznajo izraelsko suverenost nad Golansko planoto, ki je ključnega strateškega in varnostnega pomena za državo Izrael ter za stabilnost v regiji,« je zapisal Trump. 

Sirske oblasti so stališče Donalda Trumpa obsodile. Vir na sirskem zunanjem ministrstvu je dejal, da je to stališče neodgovorno in ne upošteva mednarodnega prava. Iran in Turčija pa sta posvarila pred novo krizo v regiji zaradi te izjave.

Planoto je leta 1967 zasedla Sirija, Izrael pa si jo je z aneksom priključil leta 1981. Poteza, ki v mednarodni skupnosti sicer ni bila priznana, a Izraela to ni preveč ganilo. 

Tudi Iran in Turčija svarita pred prenagljenimi Trumpovimi besedami

Iran je izjave ameriškega predsednika označil za nevarne. »Trumpova osebna in slabo premišljena odločitev je nevarna in bo vodila zgolj v nadaljnje krize na Bližnjem vzhodu,« je povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Bahram Gasemi. Pred novo krizo zaradi Trumpovih izjav je posvaril tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

»Včerajšnja nesrečna izjava ameriškega predsednika Trumpa o Golanski planoti je regijo privedla na rob nove krize,« je poudaril na izrednem zasedanju Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) v Istanbulu. »Nikoli ne bomo dovolili legitimacije okupacije Golanske planote,« je poudaril in dodal, da OIC ne bo »ostala tiho ob tako občutljivih zadevah, kot je ta«.

Iz Kremlja pa so medtem sporočili, da gre za zgolj Trumpov poziv, pri čemer upajo, da bo tudi ostalo. Takšni pozivi po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova predstavljajo tveganje za resno destabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu in škodujejo naporom za iskanje rešitve, povzema STA tuje agencije.

Trump dal Netanjahuju zalet pred aprilskimi volitvami

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je na drugi strani (pričakovano) pohvalil Trumpovo potezo in na twitterju zapisal: »V času, ko Iran izrablja Sirijo za to, a skupaj uničita Izrael, je predsednik Trump s priznanjem izraelske suverenosti nad Golansko planoto storil pogumno dejanje.«

Richard Haass, nekdanji ameriški uradnik in zdajšnji predsednik sveta za zunanje zadeve, je opozoril, da se sam s Trumpovo odločitvijo ne strinja. Takšno priznanje bi kršilo resolucijo sveta Združenih narodov, ki prepoveduje nasilno priključitev ozemelj. 

Politični analitiki menijo, da je Trumpova poteza prišla v idealnem času za Netanjahuja, pred katerim so volitve, grozi mu tudi vrsta obtožb o vpletenosti v korupcijo. Državni sekretar Mike Pompeo je bil v času Trumpovega tvita ravno na poti k Netanjahuju, in če je bila morda predsednikova odločitev presenečenje zanj, je naletela na veliko odobravanje pri Netanjahuju. »Tako sem navdušen,« so novinarji BBC opisali njegov odziv, ko je prebral Trumpovo pisanje.


 
Donald Trump je leta 2017 priznal Jeruzalem za izraelsko prestolnico in ukazal preselitev ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v omenjeno mesto. Odločitev je ostro obsodila Palestina, ki smatra Vzhodni Jeruzalem za svojo prestolnico. Če je tako Trump želel z Golanom dati Netanjahuju nekaj zaleta pred aprilskimi volitvami, bo odslej moral biti tiho, ko bo beseda nanesla na nasilno priključitev Krima k Rusiji. 

Ameriško priznanje na Golanski planoti v resnici ne bo spremenilo prav veliko. Izrael ozemlje smatra za svoje in je tam namestil svojo vojsko. Regija se nahaja okrog 60 kilometrov jugozahodno od sirske prestolnice Damask. Izrael je večino ozemlja zasedel leta 1967 in šest let pozneje preprečil sirski poskus, da bi planoto dobila nazaj. Državi sta nato privolili v razdružitveni načrt, ki vključuje skoraj 70-kilometrski pas demilitarizirane cone, ki je pod nadzorom Združenih narodov. Uradno sta državi še vedno v vojni. 

Izralski parlament je leta 1981 sprejel zakon o »zakonskem, pravnem in administrativnem« nadzoru nad Golansko planoto v poskusu, da bi si povsem priključil ozemlje. Mednarodna skupnost te poteze ni priznala, z resolucijo 496 izraelsko potezo označila kot nično in brezpravno ter vztrajala, da je Golan okupirano sirsko ozemlje. 

Golanska planota dom okrog 20.000 Izraelcem

 
Pred tremi leti je nekdanji ameriški predsednik Barack Obama opazoval, kako so ZDA podprle mednarodno skupnost, in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vztrajanja Netanjahuja, da Izrael Golanske planote nikoli ne bo izpustil iz rok. Sirija na drugi strani vztraja, da ne bo privolila v mirovni sporazum, če se Izrael ne umakne z Golana. Klobčiča se tako rekoč ne da razplesti. Zadnja pogajanja o mirni rešitvi spora so padla v vodo leta 2000, osem let kasneje se je v vlogi mediatorja preizkusila Turčija, a neuspešno. 

Na Golanski planoti je sicer več kot 30 izraelskih naselij, v katerih domuje približno 20.000 ljudi. Naselja so s stališča mednarodnega prava zgrajena nezakonito, čemur Izrael oporeka. Njegovi državljani tako bivajo skupaj z okrog 20.000 Sirci, ki po izraelski zasedbi niso hoteli zapustiti Golanske planote.