Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Seul je na nogah in zahteva odgovore

Predsednik Mun Dže In bo storil vse, da bi našli pogrešane turiste in pomagali družinam žrtev.
Južnokorejski reševalci so se po nesreči na Donavi takoj odpravili na pomoč madžarskim kolegom. FOTO: AFP
Južnokorejski reševalci so se po nesreči na Donavi takoj odpravili na pomoč madžarskim kolegom. FOTO: AFP
30. 5. 2019 | 20:15
30. 5. 2019 | 22:39
5:16
Zunanja ministrica Južne Koreje Kang Kjung Vha je odpotovala na Madžarsko, kjer bo nadzorovala iskanje pogrešanih turistov, ki so, potem ko je v sredo njihova ladja potonila po trčenju z drugim plovilom, izginili v narasli Donavi. Devet južnokorejskih potapljačev se je na pot odpravilo še istega dne, da bi sodelovali v reševalni akciji.

Tokrat bodo člani Državne gasilske agencije, ki ji pripadajo potapljači, prvič del reševalne ekipe zunaj meja svoje države. Vse to kaže, kako zelo je južnokorejsko javnost, in tudi samo vlado prizadela tragedija, ki se je zgodila v Budimpešti, in kako se je ta dogodek spet boleče dotaknil še vedno odprte rane izpred petih let, ko je na poti od Inčeona proti otoku Džedžu potonila ladja »Sevol«, pri čemer so življenje izgubili 304 potniki, med katerimi so bili večinoma srednješolci.

Tudi potapljači so posebna povezava med obema tragičnima dogodkoma, saj je bilo prav teh devet potapljačev tudi del reševalne ekipe, ki je aprila 2014 obupno iskala preživele na dnu morja.


Sedem sekund


Potrebnih je bilo borih sedem sekund, da je turistična ladja, poimenovana Sirena, izginila pod površjem mogočne reke. Na njej je bilo 35 ljudi, med katerimi je bilo kar 33 Južnih Korejcev. Najstarejši med njimi je bil star okoli sedemdeset, najmlajši pa komaj šest. Vsi so v Evropo pripotovali s turistično agencijo Very Good Tour, devetdnevno turistično potovanje pa jih je popeljalo skozi Hrvaško, Slovaško, Češko in Madžarsko, od koder naj bi odpotovali še v Avstrijo in Nemčijo.

...
...


Sirena je turiste po Donavi vozila vse od leta 2003 in v sredo ni bilo nikakršnih znamenj, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bodo pojavili problemi, trdi Mihaly Toth, predstavnik za tisk ladijske družbe Panorama Deck, ki je lastnica ladje. Ladja Sirena je bila leta 1949 zgrajena v Sovjetski zvezi, a so jo sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja preuredili in opremili z novim motorjem.

Nobeden od južnokorejskih turistov ni imel na sebi reševalnega obroča in vprašanje je, ali so jih na ladji sploh imeli. To zelo otežuje iskanje 21 pogrešanih potnikov. Sedem jih je umrlo, sedem pa so jih rešili kljub zelo težkim razmeram – močnemu deževju in zelo nizki temperaturi vode.

Sirena je turiste po Donavi vozila vse od leta 2003 in v sredo ni bilo nikakršnih znamenj, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bodo pojavili problemi. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters
Sirena je turiste po Donavi vozila vse od leta 2003 in v sredo ni bilo nikakršnih znamenj, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bodo pojavili problemi. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters


Južnokorejski predsednik Mun Dže In je takoj sklical izredno sejo vlade, na kateri so sodelovali zunanja ministrica Kang Kjung Vha, obrambni minister Džeong Kjeong Du in vodja Državne obveščevalne agencije Suh Hun. Vse to dokazuje, da je vodstvo v Seulu zelo občutljivo, kar zadeva izgubo človeških življenj, še posebno ker so vse opozicijske stranke od Muna in njegove vlade odločno zahtevale, da preložijo vse druge posle in se v celoti posvetijo iskanju turistov, ki so izginili v valovih Donave. Delno tudi zato, ker so številna vprašanja o potopitvi ladje Sevol vse do danes ostala brez odgovorov.


Spomin na Sevol


Na osrednjem trgu Gvanghvamun v južnokorejskem glavnem mestu so še vedno postavljeni šotori s fotografijami otrok, ki so umrli v tragediji leta 2014. Ta dogodek je bistveno pripomogel k strmoglavljenju bivše predsednice Park Geun Hje, saj so tako javnost kot opozicijske stranke obsojale počasen odziv in nezainteresiranost za izgubljena mlada življenja. Vsaka obletnica tragedije ladje Sevol je za prebivalce postala priložnost, da priredijo proteste proti predsedničini malomarnosti, za umetnike pa, da na ustvarjalen način opomnijo, kako se je vrednost življenja zmanjšala zaradi brezbrižnosti vodstva do družin žrtev. Čeprav je bil kapitan ladje obsojen na dosmrtni zapor, glavni ladijski inženir pa na desetletno zaporno kazen, so Južni Korejci krivdo za nesrečo pripisovali tudi sami Park Geun Hje.

Ko so Park pred dvema letoma aretirali, se je v preiskavi izkazalo, da je pripravila »črn seznam« umetnikov, ki jim je bilo prepovedano dati kakšno koli priznanje ali sponzorstvo. Njihov greh je bil, da so s svojimi umetniškimi stvaritvami spominjali na tragedijo ladje Sevol. »Črni seznami« so bili poleg korupcije argument južnokorejskega sodišča, na podlagi katerega so bivšo predsednico obsodili na 25-letno zaporno kazen.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine